Decentralizirana družba

Saj ne da bi se pritoževal, navajen sem, a ljudi, s katerimi dejansko lahko govorim o vizijah in rešitvah aktualnih težav ljudi in sveta, je malo. Eh, zdi se, da o tem govorijo vsi, a se dejansko le zdi. V bistvu se pravzaprav vsakdo ukvarja le s svojim poslom in svojimi trenutnimi interesi, pa naj so ti finančne, osebne ali – priznajmo si – duhovne narave.

Minilo je več kot desetletje, odkar sem zaprl predal z oznako “duhovnost” in prestopil v nekaj čezduhovnega – nekaj, kar je zunaj dosega večine tistih na tem področju (dobesedno, ne morejo razumeti, za kaj gre, te informacije pa nenehno poskušajo dojeti kot klasično, nase osredotočeno samopomoč ali kot pocukrane, enako vase osredotočene duhovne obljube blaženosti, zdravja in sreče). Po drugi strani pa že skoraj pet let skušam usmeriti pozornost na področje kriptovalut in na to, čemur pravim “kriptorevolucija”. Zaradi tega sem si prislužil veliko nejevere in celo obtožb tistih, ki o tem večinoma ne vedo ničesar, a se bojijo zlorabe tehnologije.

A zrak je na tej in oni strani redek, zdaj pa je, tako se zdi, postal še redkejši. Razlog za moje zanimanje za kriptoideje so namreč družbene spremembe. Takoj ko sem prišel v stik s tem (kar nekaj časa sem potreboval, da sem za to našel čas, priznam), sem razumel potencial, ki ga v sebi nosijo decentralizirane finance. To je potencial za tako radikalne družbene spremembe, da si številni sploh ne znajo predstavljati, za kaj gre. To me je spomnilo na čezduhovno naravo informacij o svobodi, razsvetljenju in tem, kar se – priročno – imenuje decentralizacija zavesti.

Dejstvo je, da ljudje, ki jih zanimajo kriptovalute, to počnejo le in izključno zaradi možnosti zaslužka. To je po eni strani v redu, saj ta motivacijski dejavnik premika celotno industrijo veliko bolje in hitreje kot katere koli “plemenite” ideje. Toda to hkrati pomeni, da ni prav dosti tistih, ki sploh vidijo preobražajoči potencial, ki se skriva pod površjem. In ta je tako velik, da ga je težko ubesediti. Decentralizirana denarna sredstva lahko spodbudijo nastanek decentralizirane družbe. In to, dragi moji, spreminja svet! Spremeni dobesedno vse.

Povprečni član interesne skupine, ki spremlja kripto, vam bo rekel: “Super, ampak ne govori mi zdaj o tem, povej mi, kdaj naj investiram in kam naj investiram, da zaslužim tiste silne denarce, o katerih vsi govorijo.” Malo jih je, ki dovolj razumejo kriptovalute, ne da bi jih njihova finančna vizija zavedla.

Dejstvo je, da ima povprečni član interesne skupine, ki spremlja duhovnost, ideološko vgrajen odpor do matematike in tehnologije nasploh, kriptotehnologija pa mu je “španska vas”, kot se je temu nekoč reklo. Škoda, saj to takoj pomeni, da je le malo tistih, ki lahko razumejo njen preobražajoči potencial.

V glavnem, zrak je tako zelo redek, da četudi boste ljudem neposredno napisali, kaj se lahko zgodi, če bi uporabili ta ali oni postopek, jih 99 % niti ne bo dojelo, za kaj gre.

V prvi povedi sem napisal, da se ne pritožujem. Navajen sem. Se prilagajam. S tistimi, ki si to želijo in ki lahko, govorim o spremembah, ki bi se lahko zgodile, o vizijah, ki iščejo mesto, da bi se uresničile in o ljudeh, ki očem množic povsem nevidno preizprašujejo te vizije v teoriji in praksi. (Eno od takih mest, kje to delam, je FB skupina Kripto(r)evolucija.)

Vendar tu in tam ob tveganju nesporazuma poskušam vsem razložiti preobražajoče potenciale, ki so že tu, med nami. Ta članek je eden izmed takih poskusov. Njegov nastanek so spodbudile za enkrat še teoretične ideje o tem, kar se imenuje SBT ali “soulbound token”. Opozarjam vas, da ga ne boste v celoti razumeli, če nimate osnovne izobrazbe o kriptotehnologiji. A prav to bi vas lahko pritegnilo in spodbudilo, da to izobrazbo pridobite. (Z “izobrazbo” mislim na podoben nabor veščin, ki ste jih morali pridobiti, ko ste se naučili delati z računalniki, spletom ali e-pošto.)V redu pa poglejmo, za kaj gre.

***

Pred kakšnim mesecem je bil na Social Science Research Networku objavljen članek (lahko bi rekli White Paper /bela knjiga/) z naslovom “Decentralizirana družba: iskanje duše web3”. Avtorji so E. Glen Weyl (Microsoft Research, RadicalChange Foundation), Puja Ohlhaver (Flashrobots Ltd.) in Vitalik Buterin (Ethereum Foundation). Ugledna mlada ekipa, ni kaj.

Članek obravnava številna aktualna vprašanja, ki se pojavljajo v kriptosvetu. Eno od njih je edinstvena identifikacija lastnika kriptovalute. Najbolj površinska, a ekonomsko izjemno pomembna težava, ki se pojavi zaradi neobstoja te identifikacije, je področje financ, na primer kreditiranje fizičnih oseb. A ista težava se pojavlja na številnih življenjskih področjih, za katera se zdi, da potrebujejo centralizirane rešitve (institucijo, ki nadzoruje identifikacijo).

Preprosto povedano, decentralizirana rešitev je žeton (token), ki ne more zapustiti denarnice, ko enkrat vanjo vstopi. Tak žeton bi na primer lahko bila diploma. Ne morete ga ponarediti, ne morete ga posredovati nikomur drugemu. Izobraževalna ustanova pošlje žeton v vašo denarnico in je ne more več zapustiti. Avtorji to imenujejo “duša” – kar je očitno razlog za polemiko.

Kot navajajo avtorji, bi tovrstni žetoni dejansko omogočili nastanek decentralizirane družbe (DESOC je kratica za “decentralised society”).

Prispevek v nadaljevanju obravnava naslednje teme: kaj so SBT-ji, primeri uporabe, decentralizirana družba, težave pri uporabi in načini ustvarjanja.

Jasno je, da nastane težava, če izgubite stik s svojo “dušo”, torej denarnico. Saj že veste, mar ne, kako je dostop do vaše denarnice edina stvar, ki je nikoli ne smete deliti z nikomer drugim. Paradoksalno pa je, da je eden od primerov uporabe SBT-jev obnovitev vaših zasebnih ključev (če jih kdaj izgubite). Ne sprašujte me, kako. Ne vem, ampak če kdo ve, naj kar povej. SBT-ji pa so način, da vi in ​​vaša “duša” ostanete v varnem stiku.In ne nazadnje, a ne najmanj pomembno, vprašanje političnega ali poslovnega upravljanja na decentraliziran način. Tudi SBT-ji kot edinstven način zasebne identifikacije to zadevo potiskajo bližje uresničitvi.

Na primer, najpogostejši način upravljanja trenutnih DAO (decentraliziranih avtonomnih organizacij) je “en žeton, en glas”. To odpira možnost, da kdo kupi dovolj žetonov in prevzame nadzor nad organizacijo, čeprav se ji reče decentralizirana. SBT to očitno rešuje – en SBT, en glas.Tu pridemo do zelo zanimivega zapleta: ideološke usmerjenosti volivcev. Avtorji članka pravijo, da bi bili skupni glasovi iz denarnic z enakimi ali podobnimi SBT-ji vredni manj (ker isti SBT-ji kažejo na podobno ali isto ideološko usmerjenost) kot skupni glasovi iz denarnic z različnimi drugimi SBT-ji (drugačna ideologija in pogled na svet).

POZOR! Preberite to še enkrat, prosim! Preberite in razmislite, saj je to EDINI PREDLOG, KAR SEM JIH DOSLEJ NAŠEL, ki vsaj poskuša odstraniti manipulacijo, ideologijo in svetovni nazor iz političnega odločanja.Kar se mene tiče, je to NAJBOLJ REVOLUCIONARNA DRUŽBENA IDEJA, ki je doslej prišla iz ponorelega kriptoprostora!Res bi rad, da razmislite o tem, poskusite razumeti, kaj to pomeni, in povejte svoje mnenje v komentarjih.Da bi vam pri tem pomagal, je tukaj majhna razlaga (z opozorilom, da je to moje razumevanje idej, predstavljenih v članku).Družbeno gledano je decentralizacija (tudi demokracija) možna le, če imamo skupino, ki je ideološko dovolj raznolika. V neovirani svobodi se bodo ljudje seveda razporedili glede na svoj svetovni nazor, interese in dejavnosti. Zlasti islamska ali katoliška država (kjer 90 % ali več ljudi deli isti pogled na svet) po definiciji ne more biti demokratična ali decentralizirana. Iskreno povedano, tudi ateistična država to ne more biti. (To je za številne težko prebavljivo, saj se danes skoraj vse vrti okoli ideologije.)V manjšem obsegu ima vsaka odločitev, ki jo “demokratično” sprejme večina ljudi istega svetovnega nazora, vgrajen potencial, da je “pristranska”, neobjektivna in zato manj koristna, če je sploh koristna, saj je sprejeta izključno na osnovi svetovnega nazora.

Današnjo demokracijo (med drugim) kvari ideologija, ker se ravno prek nje izvaja pritisk in manipulacija ljudi. Kljub nenehnemu sklicevanju na zdravo pamet, lastno refleksijo in lastne odločitve smo dejansko v položaju, ko je večina ljudi v nekakšnem zombi stanju, kjer se odloča s čustvi in ​​prepričanji, ne z glavo in razumom. Na ta način ljudje delujejo sami proti sebi, kajti če bi dobro premislili, bi spoznali, da ni pomembno, ali državo dobro vodi vernik ali ateist. Npr. popravilo ceste, dobra razdelitev prihodkov in davkov, sploh ni odvisno od tega, kaj kdo verjame, ampak od tega, ali je sposoben ali ne.Ločitev ideologije od upravljanja družbe in javnega dobrega bi moral biti dogovor in izhodišče za vzpostavitev pravičnejše in potencialno resnično decentralizirane družbe.To je seveda prva ovira, ki je mnogi današnji politiki ne bodo mogli premagati, ker so svoj celotni pristop zasnovali na ideologiji.Ampak recimo, da to oviro presežemo in se strinjamo, da ideologija sodi v politično in družbeno preteklost.Ljudje bodo še vedno imeli svoja prepričanja, ki bodo vplivala na njihove odločitve (ki naj bi bile brez ideologije). Kako bomo to preprečili in, navsezadnje, kako bomo to izmerili?Tega ne moremo preprečiti z novimi ideologijami, spremembami mnenj in vplivom na ljudi (svoboda je prioriteta, tega ne smemo pozabiti). Lahko pa se strinjamo, da ima vsaka ideološko sprejeta odločitev potencial, da je MANJ vredna od neideološko sprejete.Rešitev težave je lahko v MERJENJU ideologije in algoritemskem zmanjševanju (oz. povečanju) vrednosti glasov glede na ideološko porazdelitev volivcev.Torej, tehnično, kako to narediti?Za glasovanje je en SBT: en SBT, en glas. Program za glasovanje pa je nekakšna aplikacija web3, na katero se povežemo s svojo “dušo” (denarnico). Ta program nas vpraša za dovoljenje za ogled vseh SBT-jev, ki so v naši denarnici.In tako se meri “ideologija”!Recimo, da za neko odločitev glasuje 51 % ljudi. To je po današnjih demokratičnih standardih zmaga večine. Če pa ima tistih 51 % v denarnici SBT-je neke katoliške organizacije, to pomeni, da imamo v tem volilnem telesu NENARAVNO porazdelitev. Nenaravna je zato, ker nikakor ni mogoče, da bi za neko odločitev glasovali SAMO tisti, ki so člani katoliških organizacij.Pazite, ta predlog ni ideološki. Do znižanja vrednosti takih glasov bi prišlo tudi, če bi se zgodilo, da bi imelo 51 % volivcev v denarnici SBT lokalnega gledališča (torej so odločitev sprejeli le tisti, ki hodijo v gledališče, a ne vsi).Koliko natančno je razvrednotenje ideološko motiviranih odločitev, je vprašanje. Tako predlagajo avtorji, saj v tem trenutku nihče ni dovolj pameten, da bi predvidel vse možnosti in prakse, ki bi iz tega izhajale.

A kot vidite, je to res EDINI, ampak edini predlog družbenih sprememb, ki bi zmanjšale vpliv ideologije na javno dobro.Drugih ne poznam in tudi ne mislim, da bi bili mogoči, ker bi bilo vsako drugo delovanje proti ideologiji in svetovnemu nazoru sumljivo z vidika svobode in bi v končni fazi predstavljalo novo ideologijo.SBT to rešuje tako, da ljudem daje svobodo, da počnejo in verjamejo, kar hočejo, vendar ob splošnem dogovoru, da ideološkim odločitvam dajemo manjšo vrednost kot tistim, sprejetim z naravno porazdelitvijo prepričanj, interesov in pogledov na svet.

***

Podoben kazalnik je mogoče uporabiti za ugotavljanje, kako decentraliziran je v resnici kriptoprojekt. Podobni ali enaki SBT-ji v denarnicah, ki upravljajo projekt, kažejo na centralizacijo.Naslednja uporaba SBT je financiranje javnih dobrin. Za to plačujemo davke, kajne? Vsi pa smo priča, kako je davčni sistem lahko nepravičen, zlorabljen ali preprosto zgrešen. Avtorji članka trdijo, da bi SBT-ji lahko omogočili nekaj, kar se imenuje “kvadratno financiranje”. To temelji na podatkih o tem, koliko ljudje resnično potrebujejo in uporabljajo neko javno dobro, ne pa na političnih odločitvah. “Kvadratno financiranje” ni posebna kriptoideja, a SBT-ji lahko rešijo nekatere težave, ki so s tem povezane.

Nadaljnja uporaba vključuje zbiranje kakovostnejših podatkov, ki bi AI omogočili izdelavo boljših napovednih modelov in boljših predlogov za reševanje težav. Priznati je treba, da se te ideje marsikje zdijo distopične. Nasprotniki tehnologije in tisti, ki se bojijo, da bomo zaradi nje izgubili kožo, bi lahko v njih našli dodatne razloge za strah. Vendar ne pozabite, da gre za eno pomembno razliko: DECENTRALIZIRAN SISTEM. To pomeni, da ni središčne entitete, ki bi lahko odločala v vašem imenu, se pravi, da nobena informacija iz vaše “duše” ni dostopna nikomur, ki mu te informacije niste posredovali vi sami. To je zelo drugačen položaj od distopičnega strahu pred superračunalnikom, ki bo vladal vsem.

Šesti del prispevka opisuje, kako bi lahko bila videti decentralizirana družba. Gre za simbiozo fizičnega in virtualnega (seveda), organizacija pa ni hierarhična, temveč mrežna.Na tem mestu avtorji opozarjajo na možne črne scenarije razvoja družbe, pri čemer opozorijo na težavo trenutnega sektorja DeFi (decentraliziranih financ), ki očitno ni tako decentraliziran, kot kaže njegovo ime.Tega je še več – ne pozabite, da je to znanstveni članek. V to pa se mi trenutno ni spuščati (to je le kratko poročilo).Upoštevajte tudi, da tehnični del SBT-ja sploh ni izdelan. Kako bodo SBT-ji dejansko nastali v kriptomrežju, ni znano (to ni majhna težava in avtorji podajajo nekaj možnih rešitev, a le kot ideje).

***

Prispevek se konča z zanimivo pripombo, ki jo bom izpostavil: VSE DRUŽBENE TEŽAVE, KI JIH POVZROČA TEHNOLOŠKI NAPREDEK, LAHKO PRIPIŠEMO (POVPREČNIM) LJUDEM.Z drugimi besedami, dragi moji, niso krivi ONI, krivi smo MI.Jasno mi je, da bo kaj takega sprožilo različne odzive, še posebej v času, ko je ogromno ljudi jeznih na skrivnostne NJIH, a moram reči, da je ravno tisti zaključni del popolnoma v skladu z mojim mnenjem.Namreč, če so ljudje krivi za zlorabo, potem ta problem lahko rešijo le ljudje. Gre za abecedo ustvarjalnega spoprijemanja z življenjem, zato je to pravo mesto za zaključek tega kratkega pregleda.

In vaše misli o SBT-u …?

To objavo lahko preberete v drugih jezikih: Hrvaški