Ali se po razsvetljenju vsi umaknejo iz sveta, nepomično sedijo v pečini, ne skrbijo za telesne potrebe in se osredotočajo le na notranjo stvarnost, kot je to naredil Ramana Maharishi?
Ni nujno. Navsezadnje se lahko to vprašanje zreducira na to, ali razsvetljeni ljudje v glavnem jedo, pijejo in spijo? Lahko ga zreducirate tudi na higieno, odhod na stranišče ali skrb za zdravje. Za kaj takega razsvetljeni morda ni vedno razpoložen. Ta del povsem razumem. Včasih je čudovita iluzija, ki ji pravimo svet, preprosto prenaporna. Neposredno po tem, ko odpade zadnja maska, prevladata občutka utrujenosti in zasičenosti. Čisto sprejemljivo bi bilo se preprosto ustaviti in milostno umreti. Številni so tako tudi umrli, ne da bi dočakali stabilizacijo stanja in preobrazbo majhnega osebnega življenja v … nekaj drugega. Nekatere od teh zmedenih in prepojenih z razsvetljenjem, odločenih, da izginejo tudi telesno, so »rešili« drugi ljudje. Tako negovani in prav tako zmedeni, zaradi tega, kar se dogaja, so »rešeni« postali »veliki svetniki«.
Na nek način tako razsvetljenega naprej žene Življenje samo. To ni njegova želja. Preprosto se tako zgodi.
A da se ta scenarij rešili-so-me-drugi vedno zgodi, ni pametno misliti. Ker v razsvetljenju ni razlike med tem telesom in telesom nekoga drugega, tudi ni razlike med tem umom in umom koga drugega. Želja biti »rešen« in za ta svet telesno ohranjen – vsaj dokler ima telo za to moč – prav tako lahko izhaja iz »tega« uma.
Pri zapuščanju življenja je treba razlikovati med dvema različnima položajema. En položaj je ta, da se lahko kdorkoli nerazsvetljen ujame v zanko želje po smrti. Instinkt preživetja lahko uniči bolezen, obup, strah ali celo ljubezen. Sama želja po smrti ali ravnodušnost do življenja na noben način nista vedno znamenje razsvetljenja. Z drugimi besedami na osnovi tega ne gre soditi o razsvetljenju.
Drugi položaj se zgodi v samem razsvetljenju. Zdi se, da takrat obstaja nagnjenost k preizkušanju volje Življenja s svojevrstnim popolnim predajanjem. To poteka nekako tako: »V redu, nič drugega mi ne pade na pamet. Nimam kaj početi. Morda je čas, da grem. Če ni, potem se bo nekaj zgodilo.«
In nekaj se zgodi. Ali pa se ne zgodi.
V prvem primeru živite. V drugem umrete.
Razumeti je treba, da so razsvetljeni ljudje nekje rojeni. So del kulture, časa in prostora. Pravzaprav so rojeni kot nerazsvetljeni, potem pa, kot da bi jih udarila strela, postanejo razsvetljeni. Tudi po tem so del tega, kar jih obdaja.
Ramana Maharishi je bil rojen kot Vendkataramana Ayyar. Indijec. To je bilo leta 1879. Od nekoga takega ne morete pričakovati, da se bo vedel kot človek, rojen v Evropi dvesto let kasneje ali v Ameriki sto let kasneje.
In tako se je, povsem razumljivo so njegovo kulturno poreklo, Ramana odločil postati sanyasi. Sanyasi ne skrbi kaj dosti za svoje telo in Ramana je to zanemarjanje telesa izpilil do popolnosti. Njegovo telo bi lahko povsem mirno pojedle mravlje, medtem ko bi on bil še vedno živ, zdrav in buden. Ničesar ne bi naredil, da bi to preprečil. Za svojo hrano pa ni naredil ničesar, da bi jo dobil. Umreti od lakote je zanj bila povsem sprejemljiva možnost.
Zaradi tega so ga spoštovali. In tudi danes bi zaradi tega bi opažen. V takratnem indijskem kolektivnem umu pa je obstajalo strinjanje, da se občasno zgodi, da se včasih božanstvo naseli v človeka. Kaj je ob ozadju s tako tradicijo Venkataramani Ayyar ostalo drugega, da naredi? Potek njegovega življenja po razsvetljenju je bil logičen, prirazumljen in neizbežen.
A to ne pomeni, da morate tako ravnati tudi vi (ničesar vam ni treba, seveda) ali da je zanemarjanje telesa in ravnodušnost do življenja znamenje pravega razsvetljenja.
Lahko bi prenesli pike komarja in mravlje, lahko bi jim dovolili, da vas žive pojedo. To bi verjetno bila grozna izkušnja, kričali bi, jokali in trpeli. Lahko bi prišli do stanja neobčutenja bolečine in zanemarjana groze zaradi take usode. Četudi bi dosegli tak sumljiv duhovni uspeh, vse to ne bi pomenilo ničesar in na noben način ne bi bilo povezano z razsvetljenjem.
To je le oder.
Za nadaljevanje članka kliknite na Pay10 (mikroplačilo v znesku do 10 XLM). Če ne veste, kako to narediti (preprosto je!), kaj je sistem SatoshiPay, kaj so kriptovalute in lumni ter kako jih uporabljati, si preberite članek MIKROPLAČILA S SISTEMOM SATOSHIPAY.
To objavo lahko preberete v drugih jezikih: Hrvaški Angleščina
Dodaj komentar