Članek je tokeniziran in preko platforme Mirror.xyz trajno zapisan v kriptoomrežje Optimism. Če želite postati lastnik enega od stoosmih NFT-jev, povezanih s tem člankom (več informacij o tem lahko preberete na strani PISATELJSKI NFT-JI), lahko to naredite s klikom na naslov članka na platformi Mirror. Ko boste prijavljeni na to platformo s svojo kriptodenarnico, v desnem kotu zgoraj kliknite »Collect«. Hvala za podporo in čestitke lastnikom redkih NFT-jev!
Decentralizacija: od ekonomije do duhovnosti
Če ste „preživeli“ šokantni vtis prejšnjega poglavja (v mislih imam prvo poglavje knjige “Preboj”) in ste še vedno z menoj, ima za vas dobre novice! Stvari od zdaj naprej ne bodo več tako vznemirjajoče. Ko enkrat premagate prvi potres in se soočite z vprašanjem lastne motivacije – ali vas izničenje iluzije resnično zanima – in naj odgovorite pritrdilno, nadaljnji potek zgodbe ni več tako strašen.
Še več, kljub dejstvu, da dekonstrukcija iluzije vedno pomeni razpad tistega, na kar ste se v iluziji zanašali, ta knjiga ponuja nepričakovan preobrat pri pristopu k tako zapleteni nalogi. Zgodi se lahko, da se bo vse izkazalo kot precej lažje in bolj neboleče, kot so namigovala prejšnja poglavja. Spoznali boste inovativno tehnologijo, ki je uporabna takoj in vam lahko pomaga vsaj kot izkustvena dopolnitev razumevanja stvarnosti, kot je, nekakšno varovalno »padalo« v trenutkih največje krize ali pa celovit in neodvisen postopek, ki vas pripelje neposredno do izkušenj, ki bi se po običajnem teku stvari pojavile po dolgih (in verjetno težkih) letih odstranjevanja plasti iluzije iz vašega življenja.
V naslovu tega poglavja je izraz, ki neposredno izhaja iz razkritja korena iluzije (ne pozabite: zavest nima središča). Zanimivo je, da je prav ta izraz danes v središču pozornosti velikega števila ljudi. Ne zaradi zanimanja za duhovne teme, ki so morda prisotne ali pa tudi ne, ampak zaradi razmišljanja o možnih rešitvah globalnih težav in, še bolj aktualno, zaradi novih tehnologij, ki neizogibno vstopajo v naše življenje.
Decentralizacija
Če razmišljate o politiki, boste naleteli na izzive upravljanja družbe iz enega središča. Oblast, moč, avtoriteta, korupcija, prisila, nepravičnost, neenakost, pohlep, manipulacija … Tega si nihče ne želi. Po drugi strani pa obstajajo očitni razlogi za strah pred posledicami popuščanja reda in zmanjševanja moči, ki jo imajo državne institucije. Nenamerno ali namerno institucije ta strah izkoriščajo za povečanje svojih pristojnosti in zmanjšanje svoboščin in pravic, ki pripadajo državljanom. Strah povzroča močno centralizacijo, za katero se zdi, da zagotavlja varnost. Svobodnjaške ideje si prizadevajo za decentralizacijo, a se težko soočajo z grožnjami in nevarnostmi sodobnega globalnega stanja. Kakršni koli so že razlogi za trenutno stanje in ne glede na to, kako se bo to stanje razvijalo, ostaja dejstvo, da politična centralizacija pomeni zmanjševanje vaših svoboščin in pravic, politična decentralizacija pa omogoča njihov obstoj in razvoj.
Ekonomija: kapitalizem je super, ko gre za vprašanje osebnih interesov, ki spodbudijo ljudi, da se znajdejo, da pridejo do novih rešitev, vlagajo energijo v delo in razvoj. Toda hkrati omogoča koncentracijo bogastva v rokah najuspešnejših. Neizogibno je, da tržna ekonomija ustvarja piramido: na njenem vrhu so redki bogati, na dnu pa mase revnih. Globalni trg in nove tehnologije omogočajo velike zaslužke podjetjem, ki so pogosto močnejša od držav. FAGA (Facebook, Apple, Google, Amazon) trenutno pretresa svet in drži v rokah moč, ki je brez nadzora nihče ne bi smel imeti. Zdi se, da poslovanje deluje bolje, če je visoko centralizirano. A so glasovi, ki trdijo drugače, toda gospodarska decentralizacija še ni pokazala svojih prednosti. To pomeni, da se mora šele pojaviti kot nekaj, s čimer je treba računati. Njen izvor je prisoten v obliki ekonomije GIG (GIG je izraz, ki opisuje položaj, v katerem ljudje niso zaposleni v svetovnih gospodarskih velikanih, temveč določen čas delajo na določenih projektih, nekaj takega kot današnji »freelancerji«) ali delitvene ekonomije (delitvena ekonomija je izraz, ki opisuje položaj, v katerem si posamezniki delijo sredstva in sredstva za izvajanje poslovnih dejavnosti brezplačno ali za plačilo), a to ostaja v domeni podvigov Gen Z (generacija Z: rojenih po letu 1996).
Če pa na gospodarsko stvarnost pogledate z vidika povprečnega človeka, ki si mora zagotoviti obstoj, centralizacija običajno pomeni, da ima on manj, nekdo drug pa več. Še slabše: to običajno pomeni, da več ne more dobiti, vsaj ne preko tega, kar narekujejo pogosto nezadostni zakoni, medtem ko tisti blizu središča nimajo nobenih omejitev za pridobivanje še večjega bogastva in več moči, čeprav tega niti oni niti njihove družine že zdavnaj ne potrebujejo več. Gospodarska decentralizacija bi lahko pomenila enakomernejšo porazdelitev bogastva, več pravic in priložnosti za vse, hkrati pa ohranila najpomembnejšo lastnost zdravega kapitalizma: osebno pobudo in interes za ustvarjanje obilja.
Ne smemo pozabiti na vprašanje denarja, ki predstavlja osnovo nepravičnega finančnega sistema, v katerem danes živimo. Do nedavnega se je zdelo, da centralizirani denar (“fiat valuta”, fiktivni denar, ki ga izda država in upravljajo banke) nima alternative. Lahko bi govorili o utopičnih družbah (v katerih skoraj praviloma obstaja neka lokalna, notranja valuta, saj je denar tisti, ki poganja izmenjavo energije med ljudmi), a jih ne bi mogli uresničiti. Poleg vprašanja pripravljenosti ljudi na radikalne družbene spremembe so zid, ki ga utopisti niso mogli prebiti, sestavljali dolarji in evri (ter druge fiat valute). Da bi vaša utopija začela delovati, kot je bilo zamišljeno, bi morali iti na drug planet ali nekako prekiniti vse povezave z obstoječo civilizacijo. Celo v takem primeru je zelo verjetno, da bi se vaša utopija spremenila v nekoliko drugačno različico civilizacije, iz katere ste pobegnili. Upravljavci utopije bi namreč morali izdajati tudi centraliziran denar, ga varovati in upravljati tako, kot to počnejo danes svetovne institucije in oblasti, saj brez tega njihovo gospodarstvo ne bi moglo preživeti.
Pred desetimi leti se je pojavila ideja o decentraliziranem denarju, ki ne bi bil odvisen od centralne oblasti (države), ampak bi bil v rokah ljudi. Decentraliziran denar temelji na računalniški tehnologiji in metodah šifriranja. V času pisanja tega članka ni znano, kdo se pravzaprav skriva za imenom Satoshi Nakamoto, znano pa je, da je legendarni ustanovitelj bitcoina, kriptovalute, ki je sprožila revolucijo v razumevanju tega, kako lahko ljudje izmenjujejo (in hranijo) vrednost med seboj tako, da ta menjava ne temelji na denarju, kot ga poznamo danes. Satoshi Nakamoto je rešil problem “dvojne porabe”, ki se je do tedaj pojavljal v vseh oblikah digitalnega denarja tako, da je uporabil tehnologijo veriženja podatkovnih blokov (blockchain) in naprednih kriptografskih metod ter zasnoval domiseln sistem “rudarjenja”, ki spodbuja ljudi k decentraliziranemu vzdrževanju varnosti transakcij v omrežju Bitcoin. S tem se je začela največja tehnološka revolucija od pojava interneta in glede na to, da gre za drugačno vrsto denarja, bi lahko rekli, da kriptovalute predstavljajo enega največjih izumov, odkar je človeštvo začelo s svojim umom ustvarjati orodja in tehnologijo, ki omogoča razvoj civilizacije. Ne boste se zmotili, če izum kriptovalut primerjate z izumom ognja ali kolesa.
V kasnejših poglavjih knjige se bom vrnil k pojmu decentralizacije v znanosti, duhovnosti in religiji, a osnovna ideja bo vedno ista: decentralizacija, kjer koli in kakor koli uporabljena, povečuje svobodo; centralizacija jo zmanjšuje. Zgodovinski trenutek, v katerem živimo, predstavlja prelomnico, v kateri so določena naša prihodnost. Jasno je, da obstajajo sile, ki potiskajo človeštvo v smeri reda, nasilja, strahu, omejevanja, manipulacije in izkoriščanja. Te sile želijo nadaljevanje obstoječega centraliziranega sistema življenja (ne le politično, ekonomsko in finančno, ampak tudi svetovnonazorsko in duhovno). Hkrati se pojavljajo spoznanja, ideje in tehnologije, ki v svojem bistvu omogočajo decentralizacijo in skoraj brez izjeme napovedujejo drugačen čas za človeštvo; čas, ki bi res lahko prinesel pomembno spremembo v smeri pravičnosti in blaginje za ves planet.
Skorajda bi lahko trdil, da prav zdaj v svetu poteka odločilna bitka za prihodnost človeštva. In bojna črta, črta, ki ločuje dve nasprotujoči si strani, je CENTRALIZACIJA proti DECENTRALIZACIJI.
Vse to bi lahko razumeli kot stranpot, ki je nastala zaradi nenavadnega sovpadanja svetovnih dogodkov in obravnavane teme. Toda stvarnost, v kateri se živi, ko iluzija izgine, razkrije „naključje“ kot iluzoren koncept. Navsezadnje je obstoj zunanjega sveta ena od dogem, ki jih je sprejela znanost in jih vsilila ljudem. Če odstranimo to dogmo, kar pomeni, da pod vprašaj postavimo obstoj nečesa „zunaj“, ne moremo več govoriti o „naključjih“. Kar vidimo, je eden in isti proces, ki poteka na različnih ravneh zavesti. In na vsaki ravni, tisti, ki jo dojemamo kot „zunanjo“, ali tisti, ki jo dojemamo kot „notranjo“, so značilnosti tega procesa enake: centralizacija proti decentralizaciji.
Nadaljevanje v članku “Jazsebstvo in decentralizacija zavesti”.
Članek je tokeniziran in preko platforme Mirror.xyz trajno zapisan v kriptoomrežje Optimism. Če želite postati lastnik enega od stoosmih NFT-jev, povezanih s tem člankom (več informacij o tem lahko preberete na strani PISATELJSKI NFT-JI), lahko to naredite s klikom na naslov članka na platformi Mirror. Ko boste prijavljeni na to platformo s svojo kriptodenarnico, v desnem kotu zgoraj kliknite »Collect«. Hvala za podporo in čestitke lastnikom redkih NFT-jev!
To objavo lahko preberete v drugih jezikih: Hrvaški
Dodaj komentar