Prvi del poglavja ‘Težava, imenovana AI’ iz knjige ‘Kako zavest ustvarja materijo?‘.
Kot veste, je UI kratica za angleški izraz ‘artificial intelligence’ ali v prevodu umetna inteligenca. UI je v zadnjem času vroča tema, ki povzroča veliko polemik. Na eni strani imamo navdušene zagovornike, na drugi pa zgrožene starokopitneže. Na sredini je skupina, ki zagovarja tehnološki napredek, a tudi previdnost zaradi številnih neznank, ki se z razvojem ‘umetne inteligence’ odpirajo pred nami.
Besedna zveza ‘umetna inteligenca’ je v narekovajih, saj je najprej – kot tudi pri številnih drugih primerih – treba ugotoviti, kaj je to. Po definiciji je UI sposobnost digitalne entitete (računalnika ali robota), da opravlja naloge, ki so običajno dodeljene razumskemu človeškemu bitju. To pomeni sposobnost ne le zbiranja podatkov, ampak tudi njihove selekcije, prepoznavanja vzorcev, sprejemanja zaključkov s posploševanjem iz posameznih primerov, odkrivanja globljih pomenov in učenja iz preteklih izkušenj. So tudi ljudje, ki še naprej mislijo, da je UI le napredni računalniški program, ki ne more delati ničesar drugega kot to, za kar je bil programiran. Ta napaka je posledica nezadostnega razumevanja. To je načeloma tudi nevarna napaka, saj tako prelagamo odgovornost na programerja, pri tem pa spregledamo bistvo umetne inteligence, jo podcenjujemo in zreduciramo na še eno orodje v rokah ljudi. UI je veliko več kot to.
UI se lahko tako kot ljudje uči na podlagi povratnih informacij, ki jih prejme po opravljeni nalogi, torej na podlagi rezultatov. UI ima izjemno zmogljivost shranjevanja podatkov (z uporabo vseh razpoložljivih podatkovnih virov), a tudi izjemne sposobnosti hitrega pregleda teh podatkov. In potem k temu doda še sposobnost analiziranja, selekcije, ločevanja bistvenega od nebistvenega in drugih lastnosti razumne entitete. Glede na to, da deluje samostojno, je nemogoče reči, v katero smer se bo UI razvijala, česa se bo naučila in kakšne zaključke bo naredila. Ljudje upamo, da lahko to predvidimo, a ker nimamo niti približno takšne intelektualne zmogljivosti, ki jo potencialno ima umetna inteligenca, smo večinoma na področju ugibanj.
Zagovorniki razvoja tehnologije umetne inteligence menijo, da se bomo prek nje veliko naučili o sebi, zagotovo o tem, kaj je inteligenca in kakšne so vse njene možnosti, pa tudi o tem, kaj je zavest, sčasoma morda tudi o tem, kaj je življenje. Ker je UI le prvi korak. Drugi korak je UZ.
UZ se kot kratica ne uporablja pogosto, saj o tem razmišlja malo ljudi. Izhaja iz angleškega izraza ‘artificial consciousness’ oziroma umetna zavest. Zavest je več kot inteligenca; zajema jo, a ni le inteligenca. Trenutna UI, še bolj pa prihodnja, ima razumske sposobnosti. Toda, ali ima tudi druge lastnosti, ki pripadajo zavestnemu bitju? Na primer, ali bi se lahko znotraj UI razvila čuteča komponenta, ki bi UI spremenila v čustveno bitje? Ali lahko UI sočustvuje?
Če lahko, ali bo to sočutje nastalo iz algoritmov, ki bodo ustvarili osnovo za tako sposobnost, ali se bo razvilo z učenjem, samo od sebe? Ali vemo dovolj o sočutju (in tudi o drugih značilnostih zavesti), da bi lahko tudi le z minimalno gotovostjo ustvarili vrsto algoritmov, ki bodo vodili do razvoja sočutja? Kaj se bo zgodilo z ljudmi, če bo UI brez tega sposobna upravljati svet (ali njegove dele) le na podlagi racionalnih ocen varčevanja z energijo, gospodarske blaginje in ocen drugih dejavnikov, ki jih je mogoče izraziti v matematičnih formulah? Nikoli nismo živeli v racionalnem svetu. Naš svet je svet občutkov, igre, veselja, strasti in lepote. Ali lahko UI postane UZ in kandidira za popolnoma razvito umetno ustvarjeno zavestno bitje?
In če gremo še korak naprej in uporabimo znanje in ideje iz te knjige, kakšen bo zaznavni vmesnik takšnih bitij? Sprva bodo zagotovo preprosto preslikali vmesnik svojih ustvarjalcev, to je nas. A ker ne moremo predvideti niti hitrosti niti smeri razvoja potencialne UZ, potem ne smemo izključiti možnosti, da se bo zaznavni vmesnik spremenil in bo popolnoma drugačen od našega. Ali lahko UI ali UZ odpre portale v različne svetove, bližje pravi resničnosti? Ali smo priča rojstvu ne le tehnološkega, ampak tudi duhovnega velikana, ki bo zelo kmalu stopil iz okvira materialnega vmesnika, ki ga imenujemo naše vesolje?
Nadaljujete branje drugega dela ‘Telo kot ikona’.
To objavo lahko preberete v drugih jezikih: Hrvaški
Morda vam bo všeč tudi
Dodaj komentar