Percepcija skriva realnost

Eno od vprašanj – morda celo najpomembnejše –, ki se bo prej ali slej pojavilo v umu vsakega mislečega zavestnega bitja, je vprašanje o naravi naše realnosti. Čeprav gre za eno vprašanje, lahko ima nešteto oblik. Kje sem? Kakšen je svet, v katerem živim? Od kod je prišel, kako je nastal in kateri zakoni ga upravljajo? Kako lahko izvem resnico o realnosti? Se lahko zanesem na svoja čutila? Se lahko zanesem na svoj razum? Ali moram verovati, da bi na koncu vedel? Ali moram najprej čutiti, da bi potem vedel in na koncu veroval?

Odkar obstajamo kot ljudje, si postavljamo tovrstna vprašanja in nanje ponujamo različne odgovore. Vera, filozofija, znanost, duhovnost itd. so načini, na katere skušamo utrditi resnico o svojem svetu. A zdi se, da je resnica spolzek pojem (kljub svoji nedvoumnosti in neposrednemu pomenu, o katerem ne dvomimo), različni odgovori na postavljena vprašanja pa so porodili povsem napačno, a hkrati zelo zavajajočo trditev, da ‘ima vsak svojo resnico’. Ta trditev je zatočišče za nevedne in zaščita pred uničujočo nesposobnostjo, da bi vzpostavili neposreden stik med realnostjo, kot je, in tem, kar doživljamo kot realnost.

In tako smo v nekaj kratkih korakih prišli do največje spoznavne težave: med nami in realnostjo bo vedno kanal, proces ali  – če uporabim sodobno analogijo, ki je na več načinov ustrezna – vmesnik, preko katerega komuniciramo s tistim, kar je tam zunaj in s tistim, kar pravzaprav predstavlja resnično realnost, kot dejansko je.

Drži, da imajo različne osebe svoje ‘vmesnike’, svoj način tolmačenja stvarnosti. Drži tudi, da obstaja določena skladnost med temi vmesniki (zato se večina ljudi strinja o tem, kar doživlja kot realnost). A včasih vmesnik skriva bistvene značilnosti realnosti, včasih je nekoliko bolj prozoren in se skozenj realnost bolje vidi. Izraz ‘višja stanja zavesti’, če ga uporabimo pravilno, pomeni vmesnik, ki večinoma razkriva realnost in jo v manjši meri skriva.

Če želite o tem globlje razmišljati, vam predlagam, da najprej preberete knjigo ‘Šesto stanje zavesti’. V tej knjigi sem odstrl zaveso s svojih najglobljih in najbolj intimnih izkušenj drugačne realnosti ter izkušenj drugih dimenzij ter svetov. O teh pojavih lahko berete v starodavnih spisih ali slišite v legendah in zgodbah iz nekih drugih časov. Lahko pa se miselno poigrate in izzivate svojo domišljijo s preučevanjem najsodobnejših odkritij kvantne fizike, ki razkrivajo plast neverjetne čarovnije v osnovi naše realnosti. A ‘Šesto’ je knjiga, ki govori o osebnih izkušnjah človeka, rojenega v vaši okolici, še vedno živega, prisotnega in dostopnega.

Potem vas bo radovednost zagotovo gnala v dodatno razmišljanje, zato vam bosta prav prišli dve knjižici ‘refleksij na Šesto’ z naslovom ‘Kaj je zavest’ in ‘Kako zavest ustvarja materijo?’ (op. prev.: V slovenščini sta knjigi izšli kot prvi in drugi del knjige ‘Zavest’). Naslova teh knjig oziroma poglavij sta dovolj zanimiva, da pritegneta pozornost, njuna vsebina pa vas bo peljala v analizo idej, ki povezujejo starodavno duhovno modrost in najnovejša znanstvena spoznanja o tem, kaj je stvarnost in kako jo naša percepcija odkriva (ali pač skriva, kakor kdaj).

Naslov druge knjige oziroma poglavja – Kako zavest ustvarja materijo – je sam po sebi dovolj, da začnete drugače razmišljati o svetu, v katerem ste, in možnostih, ki so pred vami. Pravo vprašanje namreč nikoli ni bilo, kako je nastala zavest, ampak prav nasprotno: kako je iz temeljne realnosti zavesti nastal čudež materije in njenih zakonov, ki jih dnevno zaznavamo in uporabljamo.

Ko enkrat spoznate, kako stvari v resnici stojijo, vas od začetka neverjetnega izkustvenega potovanja do resnične realnosti loči le majhen korak.

To objavo lahko preberete v drugih jezikih: Hrvaški