Tam spodaj je vse polno življenjske energije. Ljudje hkrati živijo življenje sreče in žalosti. Gojijo sanje in upanje, hrepenijo po zamujenem in skušajo pozabiti tisto, česar se sramujejo. Analizirajo svoje življenje, označujejo, tolmačijo in si močno želijo najti pomen in smisel lastnega obstoja.
Spodaj je nered, in čeprav je tu zgoraj včasih pusto, sem vesel, da sem zapustil gnečo človeškega stanja.
Še vedno sem tu in poskušam pojasniti ta pogled in kako do njega priti. Nekateri celo slišijo. Ne gre za to, da bi moja pojasnila kar koli spremenila v svetu. A nekaj bi jih lahko odšlo, enako kot sem odšel sam.
Zabavno je pomisliti, da bodo čez nekaj časa ti, ki so odšli, nekoč stali na tem istem mestu, gledali nazaj in navzdol na svoje preteklo življenje ter se čudili, kako je kaj takega sploh mogoče! So res bili del tega norega cirkusa in peli pesmi, ki so jih morali peti, kot lutke v neki tuji drami?
To objavo lahko preberete v drugih jezikih: Hrvaški Angleščina








Dodaj komentar