Neposreden navdih za nastanek tega članek so pogosta vprašanja o pojmu »vrednosti« in načina, na katerega večina ljudi o njem razmišlja. Jasno je: danes vrednost večinoma izražamo v številkah pred imenom denarne enote, ki jo uporabljamo.
Posledice tega so dvojne: večina ljudi se preobraža v odkrite ali prikrite materialiste (tisto, kar je vredno, je vredno v evrih ali dolarjih). Manjšina se v begu pred splošno miselnostjo s poudarjanjem “neopredmetenih” vrednot, ki te vrste cene nimajo, preobraža v tiste, ki do takega načina razmišljanja skušajo izraziti prezir. Pri tem so razmeroma neuspešni, saj morajo konec koncev tudi sami plačevati svoje materialne račune, zato vse skupaj končuje v globokem miselnem razkolu, ki poraja nezadovoljstvo. Kajti zaslužiti je treba (beri: nekaj je treba delati, da se zasluži denar, s katerim se potem plačujejo redki trenutki »svobode«, ko delamo tisto, kar res želimo).
Prezir do materialnega je v današnjem svetu zelo učinkovita zavora za uspeh, zato taki ljudje končajo v limbu frustracij: na eni strani bi radi živeli dobro in v izobilju, po drugi strani pa se oddaljijo od običajnega pristopa s tem, da iščejo nekaj, česar v današnjem svetu kronično primanjkuje ali pa tega nasploh ni (poštenost, pošten odnos, pravična porazdelitev, zlasti pa človeškost).
Ali sploh obstaja izhod iz tega položaja? Razkol med materialnim (denar) in duhovnim (tistim, česar denar ne more kupiti) nam je vsiljen že od nekdaj, pred več kot tisoč leti. Brez denarja ne bi bilo civilizacije. A je denar tisti, ki vsaj navidezno v ljudeh spodbuja tisto najslabše.
Izhod obstaja, zlasti za posameznike, ki v sebi naredijo ključne spremembe v odnosu do ustvarjanja kakovostnega življenja. Obilje je možnost, dostopna za vsakogar, a zahteva radikalno spremembo načina, na katerega razmišljamo o materialnem in nematerialnem. Sprememba je radikalna, saj dejansko briše razliko med enim in drugim. Že leta proučujem starodavno veščino arthe – ustvarjanja obilja – ki govori o pretočnosti, dajanju, prejemanju, energiji, inteligenci in modrosti. Denar je posledica, s katero se življenje odzive na uspešnost, uspešnost pa se začne v nas samih, v našem umu in srcu.
Artha je dragocena veščina, koristna vsakomur. Deluje. Počasi, toda zanesljivo. Odvedla vas bo do bistveno ugodnejšega mesta, v katerem obstaja ravnovesje med notranjim in zunanjim; med vašo potrebo po svobodi, ljubezni, človeškosti in neizbežnimi stroški, ki jih s seboj prinaša življenje.
Toda priznam, četudi vi kot posameznik najdete v sebi uravnoteženo mesto v norem svetu, ki vas obdaja, bo večina ljudi še vedno ostala točno tam, kjer so zdaj. Vsakdo, ki je izkusil resnični uspeh v življenju, ve, da morajo biti ljudje okoli njega/nje vsaj pol tako uspešni kot on/-a, kajti če niso, je neravnovesje preveliko, ni deljenja, ni povezanosti, nastajajo razlike in vaš lastni uspeh nima tako sladkega okusa.
V tej luči (to pa je moja osebna motivacija za pisanje tovrstnih člankov) bi bilo odlično, če bi prišlo do radikalne spremembe v dojemanju denarja (kajti denar je v jedru problema, mar ne?) v glavah večjega števila ljudi, ne le uspešnih posameznikov. Kako to doseči?
Z izobraževanjem? Uh, počasno in dolgotrajno, a da, z izobraževanjem vsekakor. Vztrajnost pri pojasnjevanju (kot ta, ki me zdaj drži za računalnikom, čeprav bi se lahko s kolesom vozil ob obali morja). Predavanja, knjige, razgovori … Vse v redu, da, toda … še nekaj boljšega je! Nekaj, kar svoje delo opravlja na nepredstavljiv način, in če ga bo opravilo, kot je treba, se bo svet spremenil.
Kaj je to?
Z eno besedo: kriptovaluta.
Če ste se prijeli za glavo, kjer v kriptovalutah vidite le najslabše od človeškega materializma in pohlepa po hitrem zaslužku, v redu, vas razumem. To je tisto, kar boste našli, če se pridružite na stotine forumom in skupinam, ki so povezane s kriptovalutami, ali govorite z ljudmi, ki so v tem. Toda če le nekoliko pokukate pod površje in dojamete, kaj se pravzaprav dogaja, boste videli, da v kolektivno zavest ljudi skozi ta vrata vstopa nekaj popolnoma novega, nekaj do zdaj nevidnega.
Veliko tega bi bilo mogoče reči o (r)evoluciji, ki jo prinaša kriptoideja, vsekakor bistveno več od tega, kar sodi v ta članek. Zato se bom za to priložnost osredotočil na eno značilnost kriptovalute, zaradi katere ljudje nanjo gledajo z nezaupanjem: spremenljivost (»volatilnost« je mednarodni termin, najpogosteje rabljen v finančnih krogih).
Spremenljivost vrednosti je razumljena kot nestabilnost in kot razlog, zakaj kriptovalute niso primerne za ekonomijo. Potrebujemo nekaj varnega, mar ne? Nekaj, kar vrednosti ne izgublja ali pridobiva divje kot nora opica. Nekaj, na kar se lahko zanesemo, kot recimo na evro ali dolar. Najprej je treba izpostaviti očitno. Tako imenovane stabilne denarne enote sploh niso stabilne. Že tam od leta 1973 njihova vrednost ni vezana na zlato, temveč se določa … hm po potrebi. Od tu ime »fiat denarne enote«. »Naj bo …« denarne enote. Torej, naj bo … kot nekdo reče, da mora biti. Ta nekdo so finančni hegemoni, ki izdajajo in nadzorujejo denar. Lani je v prvi vrsti zaradi COVID-a bila natisnjena tretjina vseh dolarjev v obtoku. Za evro ne vem, a menim, da precej manj. V glavnem, dolar je lani izgubil 33 % svoje vrednosti. Ne pozna se še, a poznalo se bo v povečanju cen v prihajajočih mesecih in letih. Ljudje imajo občutek (verjamejo), da je stabilno, a pravzaprav ni. To je šolska definicija iluzije.
Po drugi strani pa kriptovalute v glavnem delujejo znotraj vnaprej določene količine. Ne morete ustvariti več kot 21 milijonov Bitcoinov. Nikoli jih ne bo več. A njihova cena gre mesečno in dnevno gor in dol, pridobi in izgubi trideset odstotkov kot za šalo. Zdi se nestabilno, a dejansko ni. Ponovno: šolska definicija iluzije. J
V tem istem letu dni je Bitcoin pridobil okoli 300 % svoje vrednosti (nekateri trdijo, da 1000 %, odvisno od tega, kateri datum vzamete za izhodišče). Da bi opazili iluzijo, se je včasih treba le nekoliko odmakniti in ugledati širšo sliko. Bitcoin (in druge kriptovalute) goltajo dolarje za zajtrk, kosilo in večerjo. Včasih gredo na zasluženi post (ker so se prenajedle), a se potem spet vržejo na pojedino. Bolj kot banke tiskajo dolarje in evre, tem bolj se kriptovalute rede in rede.
Zakaj smo žrtve iluzije in se nam zdi, da so fiat denarne enote stabilne, kriptovalute pa niso, čeprav je situacija pravzaprav obratna? No, to je stvar percepcije. Kot tiste zaznavne iluzije – vidite tisto, na kar usmerite pozornost. Pozornost večine ljudi pa je usmerjena na denar. Klasični, fiat denar, dolarje in evre.
Očaranost z iluzijo stabilnosti se je razširila tudi na kriptosvet, zato so nastali tako imenovani stablecoini (stabilni kovanci), katerih vrednost je vezana na dolar. To je začasna situacija. Perceptivna iluzija je tako velika, da je treba prehodno obdobje privajanja.
Torej, fiat denar ni stabilen, čeprav se nam tako zdi. Kaj želim pravzaprav povedati. Bi morali v prihodnosti – ali morda že zdaj – spremeniti zorni kot gledanja in vse vrednosti navajati v bitcoinih? Ali morda v etherumih? Ali v lumninih ali morda dogeih (bogobvaruj)? Je to to, kar se dogaja? Boj za prihodnjo svetovno denarno enoto, za prihodnjega zmagovalca, na katerega bomo usmerjali svojo pozornost in po njem merili svoje življenje?
Ne, ne in ne.
Kriptovalute skrivajo še presenečenja, ki izhajajo iz čisto drugačnega vrednostnega sistema in svetovnega nazora. Kriptovalute so precej bolj žive, precej bolj zavestne, precej bolj človeške, kot to velja za katero koli denarno enoto v zgodovini, in to vključno s temi, ki jih zdaj uporabljamo.
Osrednji dejavnik spremembe je ideja vrednosti. Kaj je v življenju pravzaprav vredno in kako to vrednost izražamo? V tem trenutku s številko pred simbolom denarne enote. A v življenju se dejanska vrednost česa zelo hitro spreminja glede na potrebe. Recimo vrednost rešilnega čolna v trenutnem svetovnonazorskem sistemu bi bila nekje 2000 evrov. Koliko je rešilni čoln vreden v avtobusu? Nič, ker je nepotreben. Koliko je vreden na ladji, ki je brez njega, ko se ji zgodi brodolom? Precej več.
Razumete, kaj želim povedati?
Resnična vrednost stvari in enako tudi besed in postopkov v življenju je izrazito – hm – volatilna! Ni podporne točke. Kraljestvo za konja, a včasih tudi konj za par dobrih čevljev. Na tisoče nekoristnih, zgrešenih, ponavljajočih se besed, ki niso ničesar vredne, in potem tista ena in edina, ki pomeni življenje.
Tako je to v življenju, takšno je stanje stvari, takšna je resnica o pojmu vrednosti. A kaj smo mi naredili? Postavili smo umetni okvir, v katerega skušamo stlačiti vse življenje. Verjamemo, da je to merilo stabilno in v njem vidimo varnost. Obrnili smo stvari na glavo in zaradi napačne idejo o denarju izgubili uvid v resnične vrednosti življenja.
Kriptovalute so bistveno bliže (vsekakor najbliže temu, kar smo do zdaj iznašli) resničnemu in poštenemu določanju vrednosti. Najprej: kriptovalut je veliko. Težava? Niti najmanj. Vsaka od njih nudi (ali bi vsaj tako moralo biti) nekoliko drugačen pristop k PRAKTIČNEMU reševanju določenih težav. Večina kriptovalut je pravzaprav namenjena plačevanju storitev znotraj lastnega ekosistema. Potrebuje jih nekdo (programer), da bi plačal vzdrževanje aplikacije, lahko se jih uporabi za vzdrževanje omrežja, plačevanje transakcij in podobno. Če kot posameznik vidite interes za izmenjavo vrednosti znotraj tega ekosistema (pazite, to vam ni vsiljeno, ni »uradnega«, državnega, nacionalnega itd.), potem ta sistem uporabljate. Če vidite neko praktično vrednost ali smisel v nekem drugem sistemu, uporabljate tudi ta sistem. Kakšno bo razmerje med enoto (kovancem) enega sistema z enoto drugega sistema – kdo lahko to reče? Kakšen pač že – to je najboljši odgovor. Odvisno od potreb, povpraševanja, smisla in dejanski vrednosti česa za koga.
Glejte, to je radikalna sprememba, ki jo večina ljudi težko sprejema in za katero banke (ki bodo s to spremembo izgubile največ) trdijo, da je zastrašujoča in ustvarja negotovost. V določenem smislu imajo prav. Če imate milijon evrov kljub vsej inflaciji, boste teh milijon evrov zagotovo vedno lahko zamenjali za marsikaj, kar potrebujete. Toda če imate milijon ICX-ov, boste enkrat zanje lahko dobili vilo ob morju in luksuzni avtomobil, drugič pa le običajno večerjo v bližnji restavraciji.
Meni, recimo, vinska industrija ničesar ne pomeni – kar se mene tiče, je njena vrednost majhna. Za nekoga drugega ima življenjsko vrednost. Zame ima vrednost proizvodnja jader in desk za deskanje, a za nekoga drugega je to povsem brez vrednosti. Zdajšnji centralizirani finančni sistem postavlja merila, okoli katerih se vrti in ena in druga industrija, pri tem pa predpostavlja, da bomo tako omogočili pravično ceno in izmenjavo vrednosti. A izkušnje kažejo drugače. Merilo (denar) je vsiljen, z njim je mogoče manipulirati in izkrivljati resnično vrednost ustvarjenega (omogoča, da so velike vrednosti v rokah tistih, ki ničesar ne ustvarjajo).
Predstavljajte si, da obstaja kriptovaluta, ki jo uporabljajo vinarji, in kriptovaluta, ki jo uporabljajo deskarji. Nekateri si bodo želeli zamenjati nekaj svoje valute za tisto drugo, nekateri te želje ne bodo imeli. Vse je odvisno od tega, kar v življenju potrebujete.
Torej, številčnost kriptovalut je prednost in stvar izbire. Vsaka od njih je decentralizirana, deluje po vnaprej dogovorjenih pravilih, zato ni manipulacije. To pomeni, da znotraj tega ekosistema ta kriptovaluta pošteno izraža vrednost posameznikovega dela in ustvarjanja.
Razmerje med vrednostmi kriptovalut je stvar trga, potrebe, ponudbe in povpraševanja.
Decentralizirane menjalnice bi lahko zelo preprosto določile to razmerje. Poudarjam, brez potrebe po dolarju, evru ali kateri drugi domnevno stabilni opori. Če potrebujem nekaj litrov vina, ki ga lahko kupim s petimi vinocoini, imam pa le surfercoine, z nekaj kliki pridem do menjalnice DeFi in eno kriptovaluto zamenjam za drugo. Koliko bo to zneslo, je odvisno do tega, koliko ljudi, ki proizvajajo opremo za deskanje, pije vino. Ali ravno obratno, koliko vinarjev deska.
Nekoč davno, ko smo začeli kot civilizacija, preden da smo si izmislili denar, smo izmenjevali dobrine. To je bilo pošteno in skladno z dejansko vrednostjo – vsakdo je svoje delo ocenil tako, kot je menil, da je vredno. A to je bilo nepraktično in lokalno omejeno. Zdaj z razvojem tehnologije in s pojavom tehnologije veriženja blokov in kriptovalu, to postaja praktično. Kriptovalute, ko in če bodo uspele s svojo (r)evolucijo kot denar, bodo delovale na način, kot je nekoč delovala izmenjava dobrin, a na globalni ravni. Vsak ekosistem (»digitalni narod«, ekvivalent nekdanje skupnosti ali plemena) določa svoje vrednosti in v interakciji z drugimi ekosistemi, ki počno to isto. Ni državnega nadzora, ni nacionalne valute, ni svetovne valute, ni centralne oblasti, vse je decentralizirano, v rokah ljudi, poteka zastrašujoče, prekrasno, čarobno, očarljivo življenjsko in nepredvidljivo.
Če bi vas kdo postavil v takšno finančno okolje, bi verjetno imeli občutek, da ste v jedru nepredvidljivega neurja, kjer ni nič kot pribito, in ne veste, kaj se bo zgodilo jutri. Trajalo bi nekaj časa, da bi se navadili.
Ta (r)evolucija vrednosti se na srečo ne bo zgodila čez noč. Se že dogaja, in to v kriptosvetu, torej na mestu, ki ga večina ljudi opazuje z nezaupanjem. To bo trajalo tako dolgo, dokler se ne znebimo otroških bolezni in se ne razčistijo namerne ali nenamerne napake. Imate torej čas, da počasi, precej počasi, absorbirate nove ideje, dokler te ne bodo – upam, da čim prej – postale stvarnost.
PS
Če vas zanima nedvomno vsakodnevna kakovostna razprava o kriptovalutah na način, ki je povsem različen od običajnega pristopa, se lahko pridružite skupini na omrežju Facebook “Kripto(r)evolucija”.
To objavo lahko preberete v drugih jezikih: Hrvaški
Dodaj komentar