Če želite besedilo poslušati v obliki avdio posnetka, obiščite moj kanal na platformi Patreon. Povezava do avdio posnetka je TUKAJ.
***
Ena od trditev iz knjige ‘59+’, ki pritegne največ pozornosti, je trditev o možnosti, da določene sposobnosti po šestdesetem letu dozorijo in celo rastejo. Ta trditev je presenetljiva, če jo opazujemo z vidika trenutne paradigme in prevladujočega izkustva starosti. Po tem, kar zdaj vemo in vidimo okoli sebe, starost prinaša upadanje vseh funkcij, tako telesnih kot mentalnih.
Vendar pa ‘59+’ trdi, da obstajajo vidiki človeškega življenja in izkušenj, ki niso dostopni mlajšim od šestdesetega leta, podobno kot hoja ali spolna aktivnost nista dostopni, preden se telo za to ne razvije dovolj.
Trditev, da obstajajo določene izkušnje in sposobnosti, ki se razvijejo po šestdesetem letu, je navidezno nasprotna vsemu, kar vemo o svoji biologiji. Toda prav za to gre: ali vemo vse o svoji biologiji? Ali vemo dovolj o tem, da bi lahko trdili, da se razvoj telesa konča v zgodnjih letih, v otroštvu, morda v mladosti?
Ena od sposobnosti, obravnavana v knjigi ‘59+’ je tako imenovana popolna ali kvantna empatija, ki je v glavnem nedostopna pred šestdesetim letom – vsaj za večino ljudi. Nadalje je tu še trditev, da se kognitivne sposobnosti pravzaprav po šestdesetem letu povečajo zaradi možnosti izstopa iz vsiljenih obrazcev razmišljanja. Ta trditev je v ostrem nasprotju z današnjimi predstavami, da so lahko samo mladi ljudje (mlajši od tridesetega leta) prinašalci novih idej in sprememb.
Zaradi tega, kar vemo, ali mislimo, da vemo, se tovrstne trditve zdijo kot lepe in neutemeljene želje. No, pa je to res tako?
Pred nekaj dnevi (oktober 2025) je revija Intelligence objavila raziskavo avstralske skupine, ki jo vodi profesor Gilles Gignac (University of Western Australia’s School of Psychological Science). Raziskava prinaša nekatere presenetljive rezultate.
Na osnovi standardizacije različnih kognitivnih in emocionalnih spremenljivk v starostnih skupinah so izdelali kompozitni indeks, ki meri psihološko funkcioniranje človeka. Pokazalo se je, da nasprotno s splošnim prepričanjem mentalne sposobnosti naraščajo v obdobju odraslosti in vrhunec dosežejo med 55. in 60. letom, temu pa sledi postopno, po 75. letu pa tudi izrazitejše upadanje.
Ena od praktičnih posledic, ki izhaja iz teh podatkov, je dejstvo, da odrasli srednjih in poznejših let pogosto prekašajo mlajše kolege pri sprejemanju odločitev, pri vodenju in v emocionalnem ravnovesju. Čeprav se mlajši um zdi hitrejši in bolj dinamičen, zrela leta prinašajo globlji razvoj določenih sposobnosti in večjo psihološko stabilnost.
Omeniti velja še nekaj konkretnih kazalnikov:
Zavedanje običajno doseže vrhunec okoli 65. leta.
Emocionalna stabilnost svoj maksimum doseže okoli 75. leta.
Moralno presojanje in sposobnost upiranja kognitivnim pristranskostim se lahko izboljšujeta tudi v sedemdesetih in osemdesetih letih.
Ti podatki podpirajo zamisel, da je lahko tretji življenjski cikel (skladno s pojasnilom iz starodavne modrosti džjotiša o Saturnovih prehodih), ki se nanaša na obdobje od šestdesetega do devetdesetega leta, aktivno obdobje, v katerem se pričakuje napredek, ne pa upadanje.
Upoštevati moramo, da je ta raziskava opravljeno na trenutno dostopnih podatkih o ljudeh, ki živijo po standardih prevladujoče paradigme, in vendar se kljub temu kažejo razlike glede na pričakovanja te paradigme. Predstavljajte si, kaj bi bilo, če bi ljudje spremenili svoj odnos in pričakovanja glede tega življenjskega obdobja, posledično pa tudi svoja ravnanja oziroma aktivnosti! V tem primeru – prepričan sem – bi se pokazale tudi druge značilnosti tretjega življenjskega obdobja, ki so nam zdaj neznane ali nepredstavljive.
Glede na to, da v knjigi poudarjam tako imenovano kvantno ali popolno empatijo, naj nekaj besed namenim še njej. Omenjena raziskava je pokazala, da kognitivna empatija – to je sposobnost, da intelektualno razumemo stališče druge osebe – z leti blago upada, vendar pa afektivna empatija (sposobnost sočutja) in prosocialna čustvena občutljivost (sposobnost za delovanje na osnovi empatije) z leti naraščata. Torej, intelektualni del – potreba po pojasnilih in razumevanju – ni več v ospredju, medtem kot tisti čustveni, globoko človeški del prevladuje. Glede na to, da je kvantna empatija neznan koncept za sodobne raziskovalce – in tudi za večino ljudi – podatkov o tem področju ne moremo pričakovati. Toda če na empatijo gledamo kot na sposobnost, ki se razvija od preprostih oblik (kognitivna empatija) preko globljih (čustvena empatija) do najglobljih (kvantna ali popolna empatija), potem lahko predpostavljamo, da se najgloblje področje razvije najpozneje, to pa bi pomenilo vsaj nekje okoli sedemdesetega leta življenja.
V knjigi se dotaknem tudi vprašanja razvoja zavesti in izkušenj višjih stanj zavesti, ki so povezana s spremembo biološkega funkcioniranja, zlasti žlez z notranjim izločanjem, konkretno z epifizo.
Podatki, ki nam jih ponuja znanost, govorijo o upadanju teh funkcij po šestdesetem letu. Na primer, pride do kalcifikacije epifize in izravnavanja krivulje izločanja melatonina med dnevnimi ritmi, kar negativno vpliva na spanje. Vendar pa raziskave prav tako kažejo, da tega procesa ne bi smeli neposredno povezovati s tako imenovanim naravnim staranjem in da se mu je mogoče izogniti.
Izogniti bi se bilo mogoče tudi drugim opaznim in navidezno standardnim spremembam v hormonskem ravnovesju. Na primer, mogoče je povečati raven obščitničnega hormona, s čimer se nadomesti izguba kostne gostote in proizvodnja vitamina D, ki naj bi bila povezana s staranjem. Za nadledvično žlezo nekatere raziskave nakazujejo, da lahko imajo starejše osebe okrepljen odziv na stres, ob povečanem izločanju kortizola, kar prispeva k učinkovitejšemu mehanizmu preživetja in ustreznejšemu odzivanju na nevarnost.
Pri starejših ljudeh se lahko poveča prisotnost rastnega hormona, ki ga izloča hipofiza, če spremenijo življenjske navade – na primer uvedejo vadbo kot rutino. Čeprav se ravni ščitničnih hormonov z leti zmanjšujejo, se lahko raven hormona TSH včasih poveča, kar kaže na prilagodljivo naravo celotnega sistema.
Vse to kaže na drugačne možnosti in potenciale od tistega, kar danes običajno vidimo pri starejših osebah. Spremembe prepričanj in življenjskih navad bi lahko prek epigenetskih mehanizmov bistveno spremenile življenjsko obdobje po šestdesetem letu.
In tudi sami znanstveniki priznavajo, da o človeškem telesu in njegovih potencialih vemo zelo malo ter da so potrebne nadaljnje raziskave.
V vmesnem času, ko znanost skuša dokazati tisto, kar so starodavni raziskovalci zavesti intuitivno vedeli s pomočjo neposrednega prepoznavanja, imamo priložnost spremeniti svoje tretje življenjsko obdobje, tretji Saturnov cikel, obdobje med šestdesetim in devetdesetim letom, in ga preživeti povsem drugače od vsiljenih pričakovanj. Namesto starosti, bolezni in nemoči bi lahko živeli polnino, emocionalno zrelost, mentalno bistrost in funkcionalno, aktivno, najboljše obdobje svojega življenja.
***
Knjigo ‘59+’ lahko v hrvaščini naročite tukaj: https://www.highcastle.hr/59plus/
Če ste zunaj EU in želite knjigo v hrvaščini, jo lahko kupite tukaj: https://books.by/adriankezele
V slovenskem jeziku tukaj: https://www.zalozba-chiara.si/zdravje/2169-59-najboljse-sele-prihaja
V angleščini lahko knjigo kupite preko Amazona, in sicer v tiskani in v elektronski izdaji: https://www.amazon.com/59-Get-ready-best-come/dp/9538370236/
Angleška izdaja pa je dostopna tudi tukaj: https://books.by/adriankezele
To objavo lahko preberete v drugih jezikih: Hrvaški Angleščina
Morda vam bo všeč tudi
Dodaj komentar