Meditacija – kaj je to?

Glede na kopico različnih pristopov, ki se skrivajo za isto besedo, je treba najprej razčistiti nekaj konceptov. Začeli bomo s pojasnjevanjem tega, kaj meditacija ni. Cilj, ki ga želimo doseči, je izkušnja brezčastnosti, ki nastane, ko je zavest brez vsebina, a je še vedno prisotna. Budni smo, zavedamo se samo čiste zavesti. Številne tehnike v svojem imenu vsebujejo izraz ‘meditacija’, a ko jih nekoliko bolje preučimo, se izkaže, da gre za povsem drugačne tehnike. Te tehnike niso usmerjene k ustvarjanju popolnoma umirjenega stanja zavesti, ampak k ustvarjanju nekega določenega stanja zavesti. Popolnoma umirjeno stanje zavesti, zavest sama po sebi ali čista zavest zahteva poseben pristop.

Na kratko, meditacija NI:

• koncentracija
• kontemplacija
• vizualizacija
• sugestija

Koncentracija je usmerjanje pozornosti na neki objekt ali aktivnost; kontemplacija je akt pazljivega razmišljanja; vizualizacija je oblikovanje mentalnih vizualnih slik; sugestija je vpliv na telesno ali mentalno stanje z mislimi ali z idejami.

Če izvajate ali ste izvajali karkoli od naštetega, pa ste temu rekli meditacija, je šlo le za poimenovanje, ki ste ga uporabljali napačno. Pravilna meditacija je drugačna, definiramo pa jo lahko kot: proces postopnega umirjanja, nato pa prenehanje mentalne aktivnosti, ob ohranjanju zavesti v njeni čisti obliki. Do tega stanja, stanja čiste zavesti in osvobajajoče izkušnje brezčasnosti, ni mogoče priti s koncentracijo, kontemplacijo, vizualizacijo ali s sugestijo. Vse to so oblike aktivnosti, medtem ko meditacija prenehanje delovanja.

Sledi pomembno spoznanje o naravi meditacije: če se delovanje preneha, je napačno vprašati, kako se to dela! Meditacija se ne dela. Meditacija je prenehanje delovanja!

Sliši se preprosto in v bistvu je prenehanje delovanja res najpreprostejša stvar na svetu. Ne potrebujete nobenih sposobnosti, znanja, okoliščin – preprosto nehate s tistim, kar trenutno delate, in to je to.

Prav zares ne bi bilo treba povedati skoraj ničesar več! Če lahko sedete in postopno nehate delati karkoli – to pa vključuje tudi vašo mentalno aktivnost – se bo proces umirjanja dejavnosti oziroma proces njenega prenehanja imenoval meditacija. To, kar ostane, ko je ta proces končan, lahko poimenujemo različno – od jazstva do ne-jazstva, od polnine do praznine, od ‘stanja joge’ do ‘božanske navzočnosti’. Poimenujte to, kot želite, s tem namreč ničesar ne boste spremenili. Nič več ni pomembno, meditacija je dosegla svoj namen.

V tem trenutku smo odstranili vsaj eno tančico megle neznanja: utrdili smo, da je meditacija umirjanje mentalne aktivnosti.

In zdaj bi lahko rekli: Odlično! To pomeni, da se samo usedem in nič ne delam … In to bo meditacija?

Poskusite.

Dajte, poskusite!

Sedite, zaprite oči in ne delajte ničesar.

Ali lahko?

Mirno sedite, toda ne morete umiriti misli, kajne? Ali je videti, kot da norijo, prihajajo in odhajajo po svoji volji, kot da nikoli ne bodo prenehale?

Če tako čutite, vaša izkušnja potrjuje izkušnje milijonov tistih, ki so se skušali znajti v stanju neaktivnosti, a jim to zaradi nekaterih neobičajnih razlogov ni uspelo. Toda moralo bi. Prenehanje aktivnosti bi moralo biti preprosto. Kaj je tu treba narediti? Samo preneha se delati. A spet, videti je, da ne gre.

Pa recimo to takole: meditacija je naraven proces, ki ga zna vaš um opraviti brez kakršnihkoli težav. Toda tako kot vse druge naravne procese jo morajo nekako kultivirati. Povedano drugače, tudi naravne sposobnosti se morajo razviti, naučiti. Hoja je naravna sposobnost, toda če bi odrasli z živalmi, ne bi nikoli videli, kako hodi odrasel človek, in vas nihče ne bi spodbujal, da bi hodili, tega ne bi počeli. Morali bi se rehabilitirati oziroma habilitirati – usposobiti za nekaj, kar je naravno, toda tega se niste naučili takrat, ko bi se morali.

Večina nas je odraščala v družinah, v katerih se ne ve, kaj je meditacija, in v katerih se meditacija ni nikoli prakticirala. Nihče nam ni govoril o tem, niti nam ni praktično pokazal, kako se to dela. Po drugi strani pa so nas poučevali o vrednotah mentalne aktivnosti, razmišljanja in koncentracije. Polnili so nam um s številnimi informacijami in prikazovali potrebo po napornem učenju (torej po mentalni aktivnosti). Vse, prav vse v našem otroštvu in pozneje v našem življenju kaže na potrebo in vrednost mentalne aktivnosti. O prenehanju te aktivnosti pa ni niti besedice.

In zdaj se čudite, da imate težave z burjo misli v vašem umu? Ne čudite se. Drugače ne more biti.

Dobra novica pa je, da ste naleteli na to knjigo in da zdaj veste, kaj je meditacija (umirjanje mentalne aktivnosti). Morda tega še niste izkusili, a druga dobra novica je, da je to mogoče popraviti na razmeroma preprost način. Te veščine se lahko naučite.

***

Poglavje iz knjige “Sinkroniciteta – prebujanje Celote”.

Prejšnje poglavje: “Vzhod in Zahod: izvir meditativnih tehnik”

Preberite tudi naslednje poglavje: “Integralna meditacija”

To objavo lahko preberete v drugih jezikih: Hrvaški Angleščina