»Tisti, ki trdi, da pozna samega sebe, pravzaprav pozna le svoje obrazce,« je zapisala ena od udeleženk spletnega tečaja ‘NLF Debox’.
Spletni tečaji, ki so potekali v tem mesecu, so prinesli nekatera nepričakovana spoznanja. Poleg dejstva, da so učinkoviti, sem pogosteje imel občutek, da me ljudje dejansko slišijo. Čeprav že leta pripovedujem in pojasnjujem o tem, je postavljanje duhovnosti »na glavo« včasih tako zelo radikalno in drugačno od vsega, kar je trenutno mogoče najti na tem pisanem področju, da me številni preprosto ne slišijo – do njih sporočilo ne pride. Blokade in obrazci so preprosto preveliki. No, stvari so se tu in tam spremenile in nastopi bistrina jasnega uvida. To so zelo dragoceni trenutki.
Po spletnem tečaju NLF Debox je KM napisala: »V svetu duhovnosti se od pamtiveka poudarja spoznavanje samega sebe. ‘Spoznaj sam sebe in spoznal boš svet’ itd. Hm, morda drži ravno obratno. 🙂 Po vsem, kar sem slišala na Deboxu, se mi zdi, da je to pravzaprav nemogoče oziroma da po tem pravzaprav sploh ni potrebe. Kajti človek, če je svoboden, pravzaprav ne more vedeti, kako bo ravnal v neki situaciji; ne ve, v kakšnem stanju ali kakšne sposobnosti bo imel. Ker smo vsi vse in vsi v sebi nosimo vse, je dejansko VSE mogoče. Tisti, ki trdi, da se pozna, pravzaprav pozna le svoje obrazce, mar ne? In vse to me, na koncu, pripelje do zaključka, da nam preostaja le nenehno IZKUŠANJE IN ČUDENJE. Čudenje zaradi ljudi, narave, dogodkov, pojavov … ter zaradi nas samih. In uživanje, seveda. Konec zgodbe.«
Kaj o tem mislite vi?
To objavo lahko preberete v drugih jezikih: Hrvaški Angleščina








Comment
Benjamin
Strinjam se z napisanim.
V mladosti sem redno prebiral neko revijo, ne vem, ali se je imenovala Zabavnik, Mladi zabavnik ali kakorkoli že. V njem sem enkrat prebral misel nekega afriškega vrača: “Če bi stokrat živel, bi poznal sto ljudi.” Moja takojšnja misel, za katero še vedno stojim, je bila: “Ni res, niti enega. Kajti niti dan pred smrtjo ne bi mogel vedeti, kako bi v neki novi situaciji reagiral.” No, danes bi se še vprašal, ali bi zgolj reagiral ali pa bi bil zmožen zavestnega delovanja. A v vsakem primeru še vedno trdim, da tako kot ne poznam jutrišnjega dne, ne poznam sebe…