Ahimsa – živeti nenasilje?

Ena, še posebej lepa misel (sutra) Patandžalijevega besedila pravi, da če si utrjen v nenasilju (ahimsi), bodo izginile vse zunanje nevarnosti. A Patandžali dodaja, da ahimso ne predstavlja neko določeno delovanje ali nedelovanje, ampak da gre za stanje zavesti. Sliši se dobro, vendar pa, ali je sploh mogoče živeti ahimso?

Ali lahko z gotovostjo trdite, katero delovanje je popolnoma nenasilno? Z vsakim svojim vdihom nekoga ranite. Dejstvo, da ste živi, je grožnja številnim drugim oblikam življenja. Takšna je stvarnost, v kateri živimo.

Kljub temu Patandžali, mojster joge, trdi, da je ahimsa mogoča. Ahimsa ni del zavestne odločitve, katero dejavnost izvršiti in katere ne. Če izhajamo iz znanja, ki ga imamo, ni načina, niti da bi izračunali niti da bi približno vedeli, kakšne vse bodo posledice nekega delovanja.

Začetnikom ahimse se pogosto priporočajo nekatera pravila: naredi to, ne delaj tega. Če pravila nekaj časa upoštevate, bodo delovala. A kmalu, včasih že kar takoj, se boste znašli v položaju, ki ga niti eno pravilo ne vsebuje: v paradoksalnem, zapletenem, nerazumljivem položaju, v katerega so vključene številne karmične poti in še več verjetnih izidov. Ali to pomeni, da bo ahimsa vedno ostala le lepa ideja in ne tudi praktična možnost? Ali še huje, ali se moramo zadovoljiti z dejstvom, ne glede na to, kaj naredimo, je neizbežno, da nekomu škodujemo?

Če to opazujete z omejenega vidika človeškega uma, je to videti natanko tako. Toda Patandžali ima rešitev. Povedati nam želi, da obstaja stanje zunaj dvojnosti. Do tega stanja lahko pridemo v svoji lastni zavesti. Naša zavest je v svojem najosnovnejšem stanju, v stanju brez gibanja, pravzaprav enost. Patandžali to stanje imenuje joga. Stanje joge je predpogoj za vse druge dosežke, o katerih govorijo Joga sutre, med te dosežke sodi tudi ahimsa. Ko je joga utrjena, izhaja iz nje vse drugo.

Ko torej razmišljate o ahimsi, o nenasilju, ne pomešajte svobode življenja in blažene soustvarjalnosti resničnega jogijskega obstaja z nizom togih pravil, ki vladajo vašemu življenju, da bi vas nekoč v prihodnosti osvobodila. To je iluzija.

Od samega začetka je joga svoboda. Ahimsa je le sposobnost, ki se z roko v roki razvije z utrjevanjem in s prisotnostjo joge. Ne bo se pojavila kasneje v prihodnosti. In sploh ne predstavlja nekaj nemogočega. Ahimsa je del vas, del vesoljnega računalnika, ki ga nosite v sebi.

Če to razumete že od vsega začetka, odpade potreba po pravilih. Če napak dojamete ahimso, kot se to dogaja številnim, in pomešate prioritete s tem, da skušate sami sebi naložiti nemogočo nalogo, da ne bi nikogar ranili, boste navsezadnje končali s še več okovi, kot jih je bilo, ko ste potovanje začeli.