Komentari na: Slabost uma

Autor: katja

katja — Thu, 25 Aug 2022 16:13:40 +0000

1 Mogoce, ker v Enosti ne obstaja razlike med notranjim in zunanjim svetom? V 6. poglavju pisete, da je meterialno telo sestavljeno iz 5 elementov. Se pravi je tudi”zunanji materialni svet” sestavljen iz teh elementov. Potem tudi tukaj ni neodvisnosti. Ker ne poznamo resnice je to reklo predpostavka ki lahko sloni na utvari vendar vseeno obstaja.
2 Dokler ne pridemo do resnice je ” nasa resnicnost” samo iluzija, ki sloni na izkusnjah oz. konstruktih uma. Ko iznicimo vse konstrukte, pridemo do resnice, do trenutka odgovora na se zadnje vprasanje.
3 & 4 Pomeni, da izkusnja pove umu kako naj si um razlozi to izkusnjo. In um se to nauci in dalje daluje kot avtopilot. In to so ti konstrukti uma. Zato je vseeno ali so mozgani v lobanji ali kje drugje. Zato se napaka lahko odpravi le v umu. Kakrsna koli nova izkusnja ne odpravi napake v umu, doda le nov konstrukt. Um bi moral delovati “samostojno” ne glede na izkusnjo.
Hvala.

Autor: Adrian

Adrian — Mon, 22 Aug 2022 17:25:55 +0000

Kao odgovor za anja.

Šruti, ono što se čulo ili naučilo je vedski ekvivalent današnjeg akademskog pristupa. Mi imamo čitanje znanstvenih i stručnih radova i reference, oni su imali tradiciju.

Smrti (prisjećanje na znanje, otkrivanje znanja u sebi) danas gotovo da ne postoji kao epistemološka kategorija. Viveka se u potpunosti oslanja na smrti, a ne na šruti. Štoviše, šruti je nepoželjan pristup u viveki. Svaki viveka student će prije ili kasnije morati staviti upitnik na sve što je do sada čuo i naučio.

Autor: anja

anja — Mon, 22 Aug 2022 16:59:26 +0000

V tem članku omenjate, da se je znanje delilo v dve kategoriji: tisto, kar se sliši – śruti in tisto kar se spominja – smṛti. Zakaj je to pomembno? hvala

Autor: Manca

Manca — Sun, 31 Jul 2022 15:19:09 +0000

1) Predpostavka o neodvisnem obstoju materialnega sveta izhaja iz interpretacije uma, znanost pa uporablja orodje uma, ne da bi prej raziskala to orodje. Čeprav vemo, da um lahko dela napačne zaključke, nekako zanemarimo to napako v primeru, da gre za zaključek, ki koristi vsem. Ob tem se spomnim na pregovor, da vedno vidimo resnico tam, kjer jo želimo videti. Predpostaviti nekaj za resnico, ker si to zavestno ali nezavestno želimo, je torej zelo nevaren korak na poti iskanja Resnice.
2) Vprašanje se mi zdi podobno tistemu, ali je vse iluzija. Stvarnost, ki jo zaznavamo preko uma (ki nima razvite viveke) je samo konstrukt. Kar pa ne pomeni, da ne vsebuje resnice, ki nam je trenutno nedostopna.
3) & 4) Ja, to je razvidno že iz tega, da ljudje lahko doživimo enako izkušnjo, a jo velikokrat tolmačimo drugače. Nabiranje različnih izkušenj torej ni pot do Resnice in osvoboditve, kvečjemu lahko še poglabljamo iluzijo.

Autor: Marija

Marija — Sun, 24 Jul 2022 16:02:03 +0000

1. Kako razumijete zamisao da je neovisno postojanje vanjskog, materijalnog svijeta samo pretpostavka?
Neodvisnost obstoja materijalnega sveta vključuje predpostavko, da je nastanek materijalnega vesolja izključno iz materije – torej neodvisno od česar koli drugega. Ali drugače: teza “Vesolje je nastalo z velikim pokom.”, ne odgovori na vprašanje kaj se je zgodilo milijoninko sekunde pred “velikom pokom” – kaj je sprožilo veliki pok.
Ker zananost na to vprašanje nima odgovora, je trditev o neodvisnem obstoju zunanjega materijalnega sveta, zgolj nedokazljiva predpostavka.

2. Što mislite, je li moguće da je ono što zovemo stvarnost samo konstrukcija uma?
Izhajam iz trditve, da to kar dojemamo kot stvarnost dejansko obstaja – ampak v iluzorni resničnosti.
Lako se vprašam, kaj je bolj resnično: to kar doživljam v budnem stanju ali morda to kar sanjam? Platom s svojo prispodobo o votlini pravi, da je naše doživljanje stvarnosti kot sence, ki se rišejo na steno votline – torej iluzija, konstrukcija uma.

3. Razumijete li da se pogreška oko stvarnosti ne događa u ISKUSTVU, nego u umu koji tumači to iskustvo?
Za viveko je enako napačna predpostavka, da se resničnost definira kot materijalna, kot tudi predpostavka da se le ta definira kot duhovna. Viveka govori samo o izkušnji brez dodatnih pridevnikov.
Kaj je to, kako je nastalo, tega vsaj za zdaj še ne vemo. Kakršna koli razlaga v tej smeri bi bila za Šankaro “nesprejemljivo kombiniranje resničnega in lažnega – torej avidja/neznanje.
S sprejetjem teze, da je to kar imenujemo naša resničnost, samo rekonstrukcija uma, ne zanikamo obstoja izkušnje (izkušnje poletnega vetra, izkušnje pogleda na sončni zahod…).
O razlagi izkušenj pa se mora odločati UM. To dela z razlagami izkušenj, vzročno posledičnem povezovanju in ustvarjanju predpostavk o naravi izkušenj. Torej, če se naredi pri tem kakšna napaka, jo je naredil UM – izvor ustvarjanja iluzije je “telo uma” – manomajakoša.

4. Ako razumijete odgovor na pitanje broj 3, razumijete li da različita iskustva NEĆE promijeniti tumačenja uma te da se pogreška može ukloniti jedino U UMU?
Razumem, da so izkušnje neutralne. Če izkušnje niso vzrok za napačno sklepanje, potem tudi po tej poti ni možno odpraviti napake. Napake nastanejo zaradi različnih konstruktov UM-a. Torej je po Šankari pravo znanje vidja, znanje brez konstruktov in bi torej moralo biti enostavno, ali vsaj tako enostavno, da ga laho študent viveke spremlja od začetka dokonca :).

Hvala za podporo!