To je bil popoln večer! Vsako predavanje je posebno, a tokrat se mi zdi, da smo zadeli pravo mero informacij, prakse in zabave tako, da je vse skupaj vplivalo na um, srce in dušo.
Beseda je tekla o ‘skrivnosti ženske moči’, ki sem jo razkril na samem začetku predavanja: gre za aktivne zrcalne nevrone. Tako povedano ali napisano se sliši suhoparno, vendar pa je to v bistvu ena najpomembnejših lastnosti človeških bitij: empatija.
Po spletu okoliščin so bile ženske in so ostale čuvajke te sposobnosti, medtem ko so moški krenili po neki drugi poti. Vendar pa to ne pomeni, da je to nekaj genetsko ali fiziološko pogojenega. Prav nasprotno, zrcalni nevroni se aktivirajo z učenjem!
Poseben poudarek sem namenil pojavu in razvoju tako imenovane duhovne empatije ali – kot jo, spodbujen z vsebino prihajajoče knjige ‘Šesto stanje zavesti’, poimenujem v zadnjem času – kvantne empatije. Poleg kognitivne in emocionalne empatije je prav takšna, kvantna empatija, porok našega preživetja, ohranjanja in razvijanja kot človeških bitij.
Govoril sem tudi o časih, ko so bili zrcalni nevroni aktivni v celotni družbi: o kulturi Stare Evrope, ki ni poznala vojn, družbene hierarhije in tudi ne neenakopravnosti po spolu.
Praktični del predavanja je zajemal globoko meditativno vajo z labirinti in kot smetana na torti, je Emina predstavila osnovne Nudanze. Priznati moram, da sem bil presenečen, kako hitro so ljudje začutili notranjo radost in ‘odpiranje srca’. Res je, da so bili pripravljeni z informacijami o kvantni empatiji in o ‘skrivnosti ženske moči’ in prav tako tudi z močjo labirintov. Vendar pa je dejansko redko mogoče doživeti, kako se veliko število ljudi v desetih minutah sprosti in prepusti notranji radosti plesa.
Ves večer je bil čaroben, vendar pa bi izpostavil tri posebne trenutke. Prvi se je zgodil med predavanjem, ko je publika s spontanim ploskanjem podprla moj predlog, da naj se nekaj generacij prepove moškim, da bi se ukvarjali s politiko. (Vem, da se to ne bo zgodilo, a morda bi se moralo, ker bi na ta način bilo bolj verjetno, da bi z družbo opravljali ljudje – ženske – z aktivnimi zrcalnimi nevroni in to pomeni z več empatije.)
Drugi trenutek se je zgodil med NuDanzo, ko sem dojel, da je med publiko gospod v desetem desetletju svojega življenja (kasneje mi je zaupal svoja leta). Ne le, da je prišel na predavanje, temveč je tudi takoj vstal in sodeloval pri plesu z vsemi drugimi. Težko mi je sploh opisati, kaj sem v tistem trenutku občutil. Ne vem, kako mu je ime, a sem mu ob tej priložnosti zahvaljujem, da je pokazal in dokazal, da leta nikoli niso ovira za razvoj.
In nazadnje še gospa, ki je iz Zagreba prišla v Maribor le na predavanje. Tudi ona je pokazala in dokazala, da tudi oddaljenost ni ovira, če obstaja želja. Njene besede najbolje izražajo bistvo včerajšnjega dogajanja v Mariboru: »Neverjetno je, kako bogat je bil ta večer! V dveh urah je bilo toliko vsega, da bom potrebovala veliko časa, da uredim vse vtise.«
Tega komentarja sem vesel, saj sva z Emino ta dogodek zasnovala prav s tem ciljem: izkoristiti čas, ki ga imava, da bi ljudem dala največ.
Hvala vsem, ki ste ta večer delili z nama!
To objavo lahko preberete v drugih jezikih: Hrvaški
Morda vam bo všeč tudi
Dodaj komentar