Nekateri takoj zamahnejo z roko – le čemu nam bo to? Nekateri komaj čakajo trenutek miru, da se bodo lahko posvetili sebi, zato jim je, tako pravijo, dovolj meditacija. Le redki – še vedno manjšina – so uvideli, da jim je življenje namenilo tempo in pritisk, ki preprosto zahtevata sposobnost sprostitve.
Drži, mnogi se ne znajo sprostiti. Ali so to nekoč znali, a jim to zdaj nekako ne gre. Po drugi strani se vse več ljudi išče. Pogosto občutijo nesmiselnost in iščejo globlje namene ter smisel svojega življenja. Ali vsaj pravico, da živijo polno življenje. Povpraševanje je spodbudilo ponudbo: številne tehnike in metode, ki obljubljajo isto: osvoboditev stresa in duhovni napredek. V poimenovanju večine teh tehnik in metod se pojavlja beseda meditacija.
Predvidevam, da ste prišli do sklepa, da je potrebno, da se naučite meditirati. Kako se znajti med vsemi ponudbami? Ker tudi sam prakticiram in poučujem svojo tehniko integralne meditacije, je normalo, da vam jo bom priporočil. Hkrati pa upam, da vam bom spotoma pojasnil tudi osnovna načela meditiranja. Ne za to, da bi vas naučil meditirati (najučinkovitejši način učenja meditacije je vedno v neposrednem osebnem stiku), temveč da vas seznanim z nekaterimi splošnimi načeli, s pomočjo katerih lahko razlikujete meditacijo od … česa drugega.
Za začetek bom navedel nekatera poimenovanja, ki se NE nanašajo na meditacijo, to so koncentracija, vizualizacija, sugestija, hipnoza, vera, filozofija, kontemplacija (razmišljanje), pripoznavanje, usklajevanje energij, dvig energije, zdravljenje, bioenergija, mantranje ali vrtenje čaker.
Vprašali boste, ali se beseda meditacijane pojavlja vedno ob teh ali podobnih izrazih. Ne vedno, a drži, da se pojavlja pogosto. A ta povezanost ni nič večja ali manjša od povezanosti meditacije s športnimi panogami, recimo tekom, z zdravjem, ljubeznijo in vašim delom. Pri vsem tem vam meditacija lahko pomaga, če vas ta življenjska področja zanimajo. A nikar je ne zamenjate s katerim od teh postopkov! Prav to je najpogostejša napaka, ki jo ljudje naredijo.
Ko torej kdo reče meditacija, ni vse enako sprejemljivo. Pridobitev vsaj splošne informacije, za kaj gre. Če dobljen odgovor kaže, da gre za predstavljanje česarkoli, od svetlobe do energije v vašem telesu, simbolov, slik ali kakršnihkoli drugih podob, boste vedeli, da gre za vizualizacijo, kontemplacijo ali sugestije. Vprašajte, če je tehnika preprosta. Če ni, je verjetno, da gre za neko vrsto koncentracije. Vprašajte še, ali lahko to tehniko izvajate sami. Če za to potrebujete kakršnokoli »pomoč« od zunaj, recimo CD, posebno opremo, drugo osebo, ne gre za meditacijo (čeprav jo bodo nekateri s ponosom imenovali vodena meditacija), temveč za obliko nadzorovane sugestije (v najboljšem primeru) ali za manipulacijo oziroma za nezaželen energijski vpliv (v najslabšem primeru). Kljub temu lahko imajo razne druge tehnike pozitivne učinke. Očitno je, da jih na svojem področju tudi imajo, sicer ne bi obstajale. A jih je napačno imenovati meditacija. Kaj je torej meditacija?
Resnica o meditaciji
Na žalost je pravo poimenovanje za proces meditacije zlorabljen do te mere, da ne verjamem, da bi se to vsesplošno neznanje lahko spremenilo. A če res želite razumeti, za kaj gre, potem morate tudi to vedeti. Gre pravzaprav za jogo.
Aha, boste dejali, joga! To pa vem! Opravičujem se, a dvomim, da veste. Na kar ste pomislili ali videli v mislih, so bile najverjetneje asane – niz telesnih vaj, ki so se na zahodu polastile imena joga. Čeprav so asane del joge (majhen, res majhen, a zagotovo pomemben del), je prava joga nekaj drugega. Očetu joge, piscu znanih Joga suter, je bilo ime Patandžali. Za tem neobičajnim naslovom in imenom se skriva pomembno in univerzalno znanje.
Že na samem začetku svojega spisa Patandžali jogo definira kot »stanje zavesti brez aktivnosti«. Ali “nepomična zavest”. Ob opombi, da NE gre za osredotočeno ali na kakršenkoli način aktivno zavest, lahko rečemo, da je stanje joge mirno ali umirjeno stanje zavesti. Joga je torej stanje, v katerem je naš duh umirjen, ni aktiven, vendar pa obstaja budnost in posledično veliko ugodje. Lepo, mar ne? Stanje joge je prav tisto, kar danes potrebujemo za protiutež nenehnemu nemiru, izčrpanosti in mentalnemu hrupu, ki smo jim izpostavljeni.
Izraz joga pa ni samo samostalnik, ampak tudi glagol. Če zanemarimo običajno predpostavko o jogi kot o telesni vadbi, bi jogo kot proces lahko definirali tako: postopno umirjanje mentalne aktivnosti, vse dokler se aktivnost ne preneha, to je doseže stanje zavesti brez aktivnosti. Tako smo hkrati definirali tudi pravilen proces meditacije!
Meditacija je torej proces umirjanja miselne aktivnosti. Če vas kdo vodi ali si sami predstavljate, recimo, svetlobo, ki se dviguje iz vaše glave in vas povezuje z oddaljenimi zvezdami, ne meditirate, saj se vaša miselna aktivnost ne zmanjšuje. Nasprotno, aktivnost je vedno večja in se usmerja v določeno smer prek procesa, ki je ustrezno poimenovan vizualizacija in ne meditacija. Če vztrajno gledate v svetlobo sveče, v neko božanstvo ali v neskončnost ponavljate neko mantro, tudi takrat ne zmanjšujete svoje mentalne aktivnosti, temveč jo povečujete prek procesa usmerjanja pozornosti na neko določeno vsebino. Ta proces se ustrezno imenuje koncentracija in ne meditacija. Če uporabljate afirmacije ali se prepričujete, da ste sproščeni in umirjeni, tudi takrat ne meditirate, ampak gre za (avto)sugestijo. Če analizirate svoje mentalne obrazce, podzavestne motive ali travme, psihološko delate na sebi, prav tako ne meditirate. Tudi molitev je usmeritev pozornosti na neko (versko) vsebino in je ne moremo imenovati meditacija. Niti se meditacija ne more razumeti kot oblikamolitve, kar nekateri počno neupravičeno.
Večina tehnik, ki so danes na voljo in ki neupravičeno nosijo ime meditacija, pravzaprav sploh ne predstavljajo meditacije, vsaj ne v tistem izhodiščnem smislu Patandžalijeve joge kot procesa umiranja mentalne aktivnosti. Kako se torej meditira? Kako umiriti zavest in doseči stanje joge?
Kako meditirati?
Verjeli ali ne, pravilna meditacija je naraven proces kot hoja in preprosta kot dihanje! Je del našega sistema duh/telo, je naša prirojena sposobnost. A kot se tudi hoje ne bi naučili, če bi zgodnje otroštvo preživeli med živalmi ali ljudmi, ki hoje ne poznajo, tudi tega procesa nismo osvojili, ker nam NIHČE o tem ni NIČESAR povedal. Odrasli smo, ne da bi vedeli, da lahko hodimo oziroma meditiramo. In napočil je čas, da tudi to lahko. Čeprav je naša sposobnost uspavana in rahlo zarjavela, na tečaju Integralne meditacije ne potrebno več kot nekaj ur, da jo ob vaši pomoči prebudimo. Tu le kratko pojasnilo.
Spet k izhodišču. Patandžali pravi, da se joga doseže s “prepuščanjem naravnemu ustvarjalnemu načelu” (1:23). Čeprav se sliši abstraktno, gre pravzaprav za to, da sami ničesar ne počnemo, temveč pustimo, da narava dela za nas. Ali to pomeni, da naj bi bili v meditaciji pasivni? Na nek način da. A tiste meditacije, v katerih nič ne delate, temveč le, recimo, dovoljujete duhu, da tava, kamorkoli želi, imajo svoje resne pomanjkljivosti. Prvič, ljudje so nagnjeni k temu, da se spontano prepustijo procesu opazovanja svojih misli. Tako ločijo svojo pozornost in namesto joge (mimogrede prevod tega izraza je vpenjanjeali vprega) dobijo razdvajanje in ločevanje. Če vprašate mene, je opazovanje lastnih misli in notranjih doživetij razmeroma shizofren postopek, ki ga ne bi priporočal.
Drugič, naša zavest je zelo močan generator energije in ustvarjalnosti, zlasti v svoji globini. Njeno moč Patandžali opisuje v tretji knjigi Joga suter, kjer pokaže na sposobnosti, v nas skrite, in na to, kako jih lahko prebudimo. Tudi proces tega bujenja je tehnično mogoč (in vključen v nizu vaj naprednih tečajev integralne meditacije). A ta proces se v nas pravzaprav dogaja nenehno. Odgovorjen je za naše kreativne ideje, nove zamisli in intuicijo. V svojem bistvu je podoben programiranju. Glede na programsko opremo, ki jo uporabljate, bo računalnik izvedel določene naloge. Če veste, kaj delate, odlično! Če pa ne veste, temveč to delate naključno, kakor pač pride, v »računalnik« vnašate zaporedje neznanih ukazov! V najboljšem primeru se ne bo zgodilo nič, razen belega šuma. V najslabšem pa se lahko zgodi karkoli.
Ljudje, ki prakticirajo pasivno opazovanje ali prepuščanje mislim, nevede spodbudijo procese, ki so lahko zelo intenzivni. Niti duh niti telo na to praviloma nista pripravljena, zato izvajanje tega postopka ni priporočljivo. Patandžali namesto tega priporoča uporabo »vibracije misli« ali pranave, kot to poimenuje v sutri 1:27.
A prepuščanje naravnemu toku zavesti je le del tega postopka. Drugi del predstavlja pranava nekega določenega zvoka (besede ali misli). V praksi gre za to, da se umirjanje mentalne aktivnosti med meditacijo oziroma med procesom joge dogaja na pranavi – zvoku, ki ima le obliko, torej samo vibracijo, in ni oziroma niti ne sme biti nosilec nekega jezikovna pomena.
“Samo malo!” boste morda vzkliknili, “ali ni bilo rečeno, da meditacija ni mantranje?” Drži, bilo je rečeno. Izraz mantranjese nanaša na neskončno ponavljanje mantre (ali točno določeno število njenih ponovitev). Med procesom umirjanja miselne aktivnosti se izkorišča zvok (imenovan pranava, saj je to za to izvirno in ustrezno poimenovanje). Pri vsem tem ima pranava pomembno vlogo, in sicer pod pogojem, da praktikant tehniko prepuščanja naravnemu ustvarjalnemu impulzu izvaja, kot je treba.
Pranava
Integralno meditacijo se lahko naučite le v neposrednem osebnem stiku. Eden od razlogov je sam postopek, ki ga nima smisla opisovati, kakor tudi nima smisla opisovati procesa dihanja ali hoje. Ti postopki so preprosti in najbolje je, celo edino mogoče, da se zgodijo sami po sebi. To pomeni, da se je načina uporabe pranave, čeprav je preprost, najbolje naučiti v živo ob individualni instrukciji.
Še nekaj o pranavi, tem vsem zelo zanimivem vidiku prakse pravilnega meditiranja. Sodobna fizika in starodavni nauki so istega mnenja: ljudje in vesolje smo iz zvoka. Tudi fizika govori o energijah in njenih oblikah, to je vibracijah. Vibracija vsakega človeka je posebna, edinstvena. Za pranavo – obliko zvoka – je pri meditaciji najbolje uporabljati zvok, ki je že v nas in zato za nas naraven. Različne šole in tehnike meditacije, četudi sledijo izvornim navodilom o doseganju stanja umirjene zavesti, to je jogi, uporabljajo različne mantre. Nekatere so univerzalne, na žalost pa imajo pomen in tako odstopajo ob pomembne Patandžalijeve usmeritve, da naj se uporablja oblika brez vsebine.
Tehnike, ki sprejemajo osnovno načelo gibanja duha navznoter ali ki uporabljajo univerzalne mantre (recimo OM ali SO HAM), posamezniku niso popolnoma prilagojene. Nekatere sodobne različice (kot na primer Bensonova sprostitvena reakcija) omogočajo uporabo kateregakoli zvoka, torej po izboru: od izmišljenih zlogov, besed z lepim pomenom, kot beseda ljubezen, do imen božanstev glede na religijsko pripadnost. To velja tudi za zahodno metodo, krščanskega izvora, imenovano Oblak nespoznavnega, ki je s tehničnega vidika sicer pravila. Ta metoda prav tako poseže v razpravo o uporabi sredstva pri meditaciji, torej mantre, saj dopušča, da ima sredstvo nek pomen.
Nekatere šole in učitelji meditacije (zlasti tisti, ki izhajajo iz tradicije) preprosto iz svoje tradicije vzamejo sveta imena, in sicer praviloma imena božanstev. Včasih nas celo prepričujejo, da to ne drži, čeprav se na koncu izkaže, da je tako. Zahodnjakom so te besede neznane, s čimer se zadovolji merilu pranave (vsaj za zahodnjake), ignorirata pa se vprašanji individualne prilagoditve in kulturološke ali celo religiozne manipulacije.
Pri integralni meditaciji so vse te dileme zelo prefinjeno odpravljene, in kar je najpomembnejše, s pravilnim in učinkovitim načinom uporabe pranave. Znanje o pranavah je namreč težko objektivizirano, saj je bilo vedno subjektivno in na nivoju uvida, spoznanja. Integralna meditacija, nastala na osnovi mojega izkustva, ki ga ne morem drugače poimenovati kot neposreden uvid, ponuja popolno individualizacijo pranave. Uporabljeni zvoki so povezani s starodavnim znanjem o džotišu. Izdela se izračun slike neba v trenutku rojstva, ki se pretvori v niz matematičnih formul. Vsaka od teh formul, izražena s človeškim glasom, da določen zvok.
Ne vem, koliko kombinacij možnih medsebojnih razmerij obstaja med nebesednimi telesi nad nami, vem pa, koliko kombinacij različnih zvokov uporabljamo pri integralni meditaciji: 8,1×1023! Res je, to je 8,1 s triindvajset ničlami! Na našem planetu danes živi okoli 7×109ljudi. Milijon milijonov in še več je skupno števili možnih zvokov, ki so na voljo pri integralni meditaciji. To izpostavljam za vsaj bežni vpogled v širino znanja o zvokih, ki ga uporabljamo. Udeleženec tečaja integralne meditacije se nauči osnovne tehnike, ki je naravna in preprosta kot dihanje ali hoja, ter dobi svoj individualiziran zvok, s katerim to tehniko izvaja. Kasneje, po preteku določenega časa udeleženci s tehniko harmoničnega pospeševanja (HAT – Harmonic Acceleration Techniques) še naprej sofisticirajo in podaljšujejo svojo pranavo – popolnoma individualizirano obliko zvoka, s katero dosegajo stanje zavesti brez vrtenjaali stanje joge, kot to imenuje Patandžali.
Pot
Mnogi začnejo meditirati zaradi želje, da bi se osvobodili stresa in malo umirili, a zelo kmalu ugotovijo, da spoznavanje resnice o sebi – legendarno razsvetljenje – pride samo po sebi. Osnovna tehnika, teorija integralne meditacije in tudi ves njen celotni program imajo svojo zasnovo v Patandžalijevem spisu o jogi, tj. v Joga sutrah. Prek spoznanj o jogi nam je dostopno popolno znanje o duši, zavesti, njenem razvoju, stvarnosti in smislu življenja.
Po opravljenem osnovnem tečaju lahko praktikant nadaljuje pot na tečajih Pospeševanja, na katerih se v trenutkih ločenosti od vsakdanjih aktivnosti utrjuje izkustvo tišine. HAT – harmonične tehnike pospeševanja je mogoče dobiti vsakih dvanajst mesecev, kot je opisano, so te tehnike namenjene natančni prilagoditvi osebnega zvoka pri meditaciji in za njegovo popolno individualizacijo.
Tu so še tehnike aktivacije – uporaba znanja po Patandžalijevih Joga sutrahza ustvarjanje lastne stvarnosti: uporaba dharmanupatije kot formule za spodbuditev ustvarjalnega procesa. In na koncu je tu še tečaj Aktivacija plus. To sta dva sedemdnevna tečaja, na katerih se ob tehniki aktivacije proučujejo vsi dharmanupatiji tretje knjige Patandžalijevih Joga suter.
Te napredne tečaje je nekoliko težje opisati, saj temeljijo na predhodnih izkušnjah. Prav zato se tudi dogajajo v tem zaporedju: začetni tečaji so pogoj za sodelovanje na naprednih. Kakorkoli, program Integralne meditacije je celovit, popoln in zanesljiv. Zasnovan je na univerzalnem znanju o človeški zavesti. Na voljo vam je v vašem okolju in razbremenjen odvečnih bremen tradicije, ki iskalce v glavnem zmedejo, včasih celo popolnoma preslepijo. Namesto takega že večkrat videnega scenarija spodbujanja ločenosti (učitelj in zvesti učenec, ki nečemu stremi), ki pa preprečuje dejanski napredek, vam je pri Integralni meditaciji na voljo dinamično in avtentično poučevanje, temelječe na osebni izkušnji – v prvi vrsti vaši! Hkrati boste spoznavali najglobljo resnico o razvoju zavesti in naravi stvarstva. In vse to prek preproste in enostavne tehnike, to je izvrstno obrazložene in kvalitetno poučevane resnične meditacije!
To objavo lahko preberete v drugih jezikih: Hrvaški
Morda vam bo všeč tudi
Dodaj komentar