Kvantna evolucija (2. del)

V prejšnjem članku ‘Kvantna evolucija, 1. del’ sem predstavil znanstveno delo, ki je potrdilo, da mutacije, osnovo za evolucijo, povzročajo kvantni učinki, in sicer ‘kvantno tuneliranje’ protonov vodikovega atoma, ki povezujejo niti dveh DNK.

Ne samo, da se življenje ohranja zaradi kvantnih učinkov (fotosinteza, predstavljena v članku ‘Kvantna stvarnost življenja’), ampak se življenje tudi razvija zaradi kvantnih učinkov (kvantno tuneliranje povzroča mutacijo).

Če stvarnost v svojem bistvu ne bi bila kvantna, življenja ne bi bilo; ne bi bilo niti sveta niti razvoja in prav tako ne bi bilo vse te lepote, ki nas obkroža. Vse, kar smo, dolgujemo dejstvu, da živimo v kvantni stvarnosti.

Vendar pa za poprečnega posameznika ta stvarnost ostaja nedostopna. Večina živi v ‘zamrznjeni sliki’ stvarnosti, v kateri vladajo klasični zakoni fizike. Da bi začeli zaznavati kvantno stvarnost in videti oziroma uporabljati njene zakone vsakdana, morate vstopiti v kvantno fugo, ki je del šestega stanja zavesti ali preprosto Šestega.

Ideja, da je stanje zavesti prehod h kvantni stvarnosti, je številnim še vedno nejasna in abstraktna. A to dejstvo je že od nekdaj znano raziskovalcem zavesti in poznavalcem ‘duhovnega’ znanja. (‘Duhovno’ je v narekovajih, saj dandanes pod oznako ‘duhovno’ sodi toliko vsega, da bi bilo treba napisati slovar ali vodnik po gozdu zmot in predsodkov.)

Eno od najpomembnejših vprašanj o človeku je vprašanje, kako nastane zavest oziroma kaj je zavest. Fizik Roger Penrose se je veliko prej, preden je leta 2020 dobil Nobelovo nagrado za fiziko zaradi svojih idej o črnih luknjah, družil z anesteziologom Stuartom Hameroffom. Skupaj sta predlagala zelo ambiciozen odgovor.

Trdila sta, da nevrološki sistem možganov ustvarja občutljivo mrežo, ki bi lahko upoštevala pravila kvantne mehanike. Samo to bi lahko, sta trdila že tam v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, pojasnilo zavest in njene zakone.

Penrose in Hameroff sta bila pričakana na nož in zasmehovana. Kvantna mehanika je mogoča le na nizkih temperaturah, so bili prepričani takrat. Ker pa naše telo živi na ‘sobni temperaturi’, je bilo trditi, da se nekaj kvantnega dogaja v možganih, preprosto smešno. Danes je stvar drugačna. Kvantni učinki v listu in v DNK na normalni temperaturi so natančno dokazani. Še več, pojavlja se zelo zanimiva slika o kvantnih zakonih, ki prevladujejo nad klasičnimi in ki upravljajo tiste, ki so dejansko pomembni: nastanek in ohranjanje življenja.

Osebne izkušnje

V knjigi ‘Šesto stanje zavesti’ sem opisal nekatere od svojih doživetij, ki pripadajo področju aktivacije kvantnih učinkov vsakdana. Vendar pa to niti od daleč ne pomeni, da je to vse. Možnosti so praktično neomejene in kaj natanko se bo komu zgodilo v Šestem, je stvar individualnih nagnjenj, ki določajo vlogo tega posameznika v mreži življenja in njegovo nadarjenost za soustvarjanje. Tako bo kdo uporabljal področje smriti ali ‘mrežo čistih oblik’, kot je opisano v članku ‘Informacijska mreža čistih oblik’.

Nekdo drug pa bo videl ‘duhovna bitja’ in svetove (loke), v katerih ta bitja živijo; ali pa bo imel neke nenavadne sposobnosti, kot je teleportacija (masivno kvantno tuneliranje celega telesa) ali bivanje na dveh mestih hkrati (masivno kvantno stanje superpozicije). Ali pa se bo morda pojavila kombinacije teh sposobnosti in učinkov v določeni individualni meri in moči.

Pomembno je razumeti, da osebna centralizirana volja pri ustvarjanju takšnih ‘izjemnih moči’ (kot se to včasih imenuje v napačnem prevodu besede siddhi) nima prav nikakršne vloge. ‘Osebna volja’ je v Šestem oksimoron. Hkrati obstaja in ne obstaja oziroma obstaja v razmerjih verjetnosti kot položaj kvantnega objekta, izražen v odstotkih.

V praksi to pomeni, da ne boste mogli na zahtevo, po naročilu ali po želji demonstrirati kvantnega učinka. Namesto tega se bo ta učinek zgodil glede na okoliščine ali po ‘potrebi’, za katero ni treba, da je vaša.

Razmišljanje o takšnih pojavih v ljudeh vedno ustvari občutek neke ‘višje sile’, ki upravlja stvari in s tem tudi kvantne učinke. Po takšnih razlagah ni potrebe. Kvantni svet je svet svobode in v njem se lahko zgodi kar koli, vse ali samo nekaj. Edino, kar je nemogoče, je, da se ne zgodi – nič. Nič je nemogoč. Vedno se kaj dogaja.

Da ne bi postal preveč abstrakten, se bom vrnil k dejstvu kvantnega tuneliranja protona, kar sem opisal v prejšnjem članku. Tak tunelski pojav povzroča mutacijo in spodbuja evolucijo.

Pojavlja se vprašanje, ali je to mogoče upravljati? Ali vprašanje: ali kdo to upravlja, recimo, kakšna ‘višja sila’?

Ko enkrat vstopite v stanje kvantne fuge in s tem tudi na vrata šestega, boste izvedeli dogovor na to vprašanje. Odgovor je preprost: tam ni NIKOGAR. Ne obstaja KDO, ki upravlja evolucijo. Ta je stvar svobode. Ni niti cilja niti razloga. Le svoboda. Iz svobode nastajajo neštete kombinacije, ki se na koncu manifestirajo kot neko gibanje življenja oziroma evolucija.

Če niste v Šestem, vam ostaja verovanje v nekoga ali nekaj oziroma špekulacija o tem. Vendar pa vas ta špekulacija ne bo nikamor odpeljala.

V vmesnem času, če spremljamo isto zaporedje kvantnih učinkov, ki spodbujajo evolucijo, pridemo še do enega kvantnega čudeža, ki sodi k legendam in mitom: sprememba oblike ali – kot je morda bolj znano – shapeshifting.

Shapeshifting

Veste, za kaj gre oziroma za to ste slišali, če ne drugače, v znanstvenofantastičnih ali morda čisto fantastičnih knjigah ali filmih ali v grozljivkah. Volkodlaki so verjetno najbolj znani predstavniki menjalcev, ki se odzivajo na polno luno. Znane so tudi zgodbe o šamanih, ki so čez dan ljudje, ponoči pa živali. Ali o duhovnih privržencih, ki lahko spremenijo telesno obliko in postanejo ptice, tigri ali sloni.

Kot bralci knjige ‘Šesto stanje zavesti‘ vedo, to ni moja osebna izkušnja, zato o tem v knjigi nisem govoril. Ne morem vedeti, ali se bo to zgodilo v prihodnosti, a za enkrat se ni.

Vendar pa je vsekakor zanimivo, da trenutno dostopni podatki o kvantnem tuneliranju atomov med DNK-nitmi ustvarjajo zanimivo teoretično ozadje za spreminjanje oblike. Če bi tuneliranje bilo masivno in hitro (količina in čas pa v kvantnem prostoru nista takšna težava, kot se zdi iz klasične perspektive), bi to pomenilo, da se DNK lahko popolnoma preobrazi iz človeške v drugo, npr. orla.

Ostaja vprašanje hitrosti metaboličnega prenosa informacij s tako spremenjene DNK v konkretno materialno obliko. Če je sploh mogoče, da menjalec oblike v kratkem času do nekaj ur ali celo minut spremeni telesno obliko iz ene v drugo? Kar se tega tiče, si ne bi drznil špekulirati o verjetnih kvantno-znanstvenih razlagah. Ni mi znano, ali znanost sploh razmišlja v tej smeri. Že tako so ti podatki k spodbujanju evolucije zaradi kvantnega tuneliranja razmeroma avantgardni za znanost.

To, kar vem, je, da sprememba telesa v Šestem ni težava. To se namreč dogaja ob prehodu iz enega sveta v drugega. Zavest lahko ustvari telo, ki bo povsem lepo funkcioniralo v drugi dimenziji ali vzporednem prostoru, in to dobesedno iz nič oziroma iz virtualnih kvantnih fluktuacij, ki so povsod prisotne. Izkušnje takšne spremembe v istem svetu, času in prostoru nimam, toda teoretično ozadje bi moralo biti isto kot pri ustvarjanju celotnega telesa med prehodom iz ene stvarnosti v drugo.

Menjavanje oblik je samo še en čudež iz področja Šestega. Ni niti prvi niti zadnji, zaradi katerega se vam bo zavrtelo v glavi.

Mimogrede, če na tak način gledamo na telo, človeškost in evolucijo, postanejo stvari bistveno drugačne. Telesa se menjajo. Nastajajo, izginjajo in se razvijajo, spodbujena s kvantno svobodo. Celotna zgodba o nastanku sveta in življenja, kot tudi o tem, kaj mi tu delamo in zakaj, postane precej bolj nenavadna, skrivnostnejša in svobodnejša, hkrati pa tudi precej jasnejša in čistejša. Zavest je ta, ki ustvarja telesa in enako tudi stvarnost. Tako je od nekdaj bilo, tako bo tudi vnaprej, ne glede na to, kaj vi o tem mislite.

Dobrodošli v Šestem!

To objavo lahko preberete v drugih jezikih: Hrvaški