https://www.adriankezele.com/oldweb/u-g-krishnamurti/ Wed, 15 Jun 2022 14:34:10 +0000 hourly 1 https://wordpress.org/?v=5.4.19 https://www.adriankezele.com/oldweb/u-g-krishnamurti/#comment-6652 Wed, 15 Jun 2022 14:34:10 +0000 http://www.dvostrukaduga.hr/ak-new/?p=4548#comment-6652 Ko imaš občutek, da nosiš bolečino celega sveta na svojih lastnih ramenih.
Ko si zgrožen nad človeško norostjo do zadnje celice svoje biti.
Ko se počutiš ujetnik tuzemskega (telesnega) življenja in ne vidiš nobenega smisla v tem.
Ko veš, da si čisto pri sebi, a se ti hkrati zdi, da se ti bo vsak trenutek zmešalo, če nekaj ne narediš.
Ko ne vidiš izhoda. Ker izhod ni, da si zatiskaš oči, zanikaš ali odganjaš misli (itak ne gre, ker je bolečina premočna). Ker izhod ni, da se samo vsedeš v kot in čakaš, da mine (ker ne mine). In izhod ni, da dvigneš roko nad svoje telo, na kakršenkoli način (ta opcija sploh ne obstaja).
Ko ni tolažbe na tem svetu, ki bi te lahko potolažila in ti odvzela breme.
In potem pač živiš, počneš kar pride, vzdržuješ svojo bit na najboljši možni način, se ukvarjaš s tebi ljubimi stvarmi, se izogibaš noremu svetu, bežiš v osamo ter iščeš vsakdanje “aspirine”, ki ti vsaj malo olajšajo bolečino. In poskušaš ne škoditi drugim.
Tak je to.

]]>