Beseda je tekla o ‘skrivnosti ženske moči’, ki sem jo razkril na samem začetku predavanja: gre za aktivne zrcalne nevrone. Tako povedano ali napisano se sliši suhoparno, vendar pa je to v bistvu ena najpomembnejših lastnosti človeških bitij: empatija.

Po spletu okoliščin so bile ženske in so ostale čuvajke te sposobnosti, medtem ko so moški krenili po neki drugi poti. Vendar pa to ne pomeni, da je to nekaj genetsko ali fiziološko pogojenega. Prav nasprotno, zrcalni nevroni se aktivirajo z učenjem!

Poseben poudarek sem namenil pojavu in razvoju tako imenovane duhovne empatije ali – kot jo, spodbujen z vsebino prihajajoče knjige ‘Šesto stanje zavesti’, poimenujem v zadnjem času – kvantne empatije. Poleg kognitivne in emocionalne empatije je prav takšna, kvantna empatija, porok našega preživetja, ohranjanja in razvijanja kot človeških bitij.

Govoril sem tudi o časih, ko so bili zrcalni nevroni aktivni v celotni družbi: o kulturi Stare Evrope, ki ni poznala vojn, družbene hierarhije in tudi ne neenakopravnosti po spolu.

Praktični del predavanja je zajemal globoko meditativno vajo z labirinti in kot smetana na torti, je Emina predstavila osnovne Nudanze. Priznati moram, da sem bil presenečen, kako hitro so ljudje začutili notranjo radost in ‘odpiranje srca’. Res je, da so bili pripravljeni z informacijami o kvantni empatiji in o ‘skrivnosti ženske moči’ in prav tako tudi z močjo labirintov. Vendar pa je dejansko redko mogoče doživeti, kako se veliko število ljudi v desetih minutah sprosti in prepusti notranji radosti plesa.

Ves večer je bil čaroben, vendar pa bi izpostavil tri posebne trenutke. Prvi se je zgodil med predavanjem, ko je publika s spontanim ploskanjem podprla moj predlog, da naj se nekaj generacij prepove moškim, da bi se ukvarjali s politiko. (Vem, da se to ne bo zgodilo, a morda bi se moralo, ker bi na ta način bilo bolj verjetno, da bi z družbo opravljali ljudje – ženske – z aktivnimi zrcalnimi nevroni in to pomeni z več empatije.)

Drugi trenutek se je zgodil med NuDanzo, ko sem dojel, da je med publiko gospod v desetem desetletju svojega življenja (kasneje mi je zaupal svoja leta). Ne le, da je prišel na predavanje, temveč je tudi takoj vstal in sodeloval pri plesu z vsemi drugimi. Težko mi je sploh opisati, kaj sem v tistem trenutku občutil. Ne vem, kako mu je ime, a sem mu ob tej priložnosti zahvaljujem, da je pokazal in dokazal, da leta nikoli niso ovira za razvoj.

In nazadnje še gospa, ki je iz Zagreba prišla v Maribor le na predavanje. Tudi ona je pokazala in dokazala, da tudi oddaljenost ni ovira, če obstaja želja. Njene besede najbolje izražajo bistvo včerajšnjega dogajanja v Mariboru: »Neverjetno je, kako bogat je bil ta večer! V dveh urah je bilo toliko vsega, da bom potrebovala veliko časa, da uredim vse vtise.«

Tega komentarja sem vesel, saj sva z Emino ta dogodek zasnovala prav s tem ciljem: izkoristiti čas, ki ga imava, da bi ljudem dala največ.

Hvala vsem, ki ste ta večer delili z nama!

Spodaj je nered, in čeprav je tu zgoraj včasih pusto, sem vesel, da sem zapustil gnečo človeškega stanja.

Še vedno sem tu in poskušam pojasniti ta pogled in kako do njega priti. Nekateri celo slišijo. Ne gre za to, da bi moja pojasnila kar koli spremenila v svetu. A nekaj bi jih lahko odšlo, enako kot sem odšel sam.

Zabavno je pomisliti, da bodo čez nekaj časa ti, ki so odšli, nekoč stali na tem istem mestu, gledali nazaj in navzdol na svoje preteklo življenje ter se čudili, kako je kaj takega sploh mogoče! So res bili del tega norega cirkusa in peli pesmi, ki so jih morali peti, kot lutke v neki tuji drami?

Hodi v eno smer, hodi v drugo. To je ista pot, isto življenje, le nekoliko drugačna perspektiva. Da je izbira tvoja, je iluzija, igra iz sanj za tvojo vlogo iz sanj.

Verjameš, da je marsikaj iluzornega, toda ti si dobro, saj boš preživel, kar koli se bo zgodilo; imaš nadzor, in četudi se kdaj zdi, da ga nimaš, je to le začasna napaka. Naslednjič jo boš popravil, zmagal boš in življenje bo sledilo tvojim ukazom.

Toda resničnost je nasprotna tvoji zrcalni viziji. Vse je, Življenje je in pot je, le ti … Ti si le list v vetru.

Zveni grozno? Zveni pesimistično?

Spet se motiš: to je najboljša novica, kar si jih slišal v vsem svojem življenju. Še nekaj časa bo minilo, preden jo boš razumel v celoti, a ko se bo razumevanje zgodilo, boš sklonil glavo in Življenje – tisto pravo – bo začelo radostno slavje.

Njegovo razširjeno različico v hrvaščini si lahko preberete tukaj:

SLO Sensa intervju

Notranji mir je neodvisen od zunanjih dogodkov, ker je … hja, notranji. Ni pomembno, kaj te obdaja, pomembno je tisto, kar je v tebi.

Kar pa se tiče »vojne«, se vedno spomnim nauka iz nekega zelo oddaljenega časa in mesta, ko se je princ znašel na robu epske bitke. Zaprosil je za vodstvo bogov, ker se ni mogel pomiriti s tem, kar se dogaja z etiko, vzgojo in človeškostjo. Namesto pojasnila, kaj je prav in kaj ne, je prejel močan in globok nauk o notranjem miru.

Ne pozabi: neka vojna poteka že zelo zelo dolgo. To je vojna med Vesoljem in Teboj. Popolnoma odvečna in popolnoma brezupna vojna z enim samim mogočim izidom. In veš kaj? Vesolje je ni začelo. Ti si jo.

Enako jo lahko končaš: kadar koli kjer koli.

A pogosto me vprašajo, kaj je s tistimi, ki so na začetku? Kaj bi priporočil njim? Kako naj ti pristopijo k spremembi svojega življenja in svoje stvarnosti?

To je dobro in pomembno vprašanje, o katerem sem več razmišljal v času omejenega gibanja in zaustavljanja vsega, kar smo imeli za normalno in samoumevno. Postalo je očitno, da nekateri ljudje težko ali nikakor ne prenašajo sprememb. Videti je, kot da je kolektivno ravnovesje civiliziranega življenja osnovano na nekih navidezno popolnoma nepomembnih stvareh, kot je pitje kave v baru ali odhod na rojstnodnevno zabavo k prijatelju.

V takem položaju se razmišljanje o vprašanjih resnice ali resničnosti preobraža v skorajda elitistični interes majhne skupine pripravljenih. S tem nimam težav, ker je to v vesolju, v katerem živim.

Vendar pa nisem slep za težave »povprečnega« človeka. Jasno mi je, da se pot v brezkončnost začenja s prvim korakom. In za ta prvi korak nista potrebna le moč in volja, temveč tudi kakovostne informacije, predstavljene na razumljiv in dojemljiv način.

In tako sem, spodbujen z željo, da pomagam pri teh prvih korakih, zasnoval nov projekt, ki je popolnoma drugačen od mojih zadnjih knjig: projekt z naslovom MOJA SKRIVNA BELEŽKA!

To je založniški projekt, v katerem bodo v prvem sklopu tri majhne knjige (beležke) z naslovi, ki bi morali pritegniti vašo pozornost! V pripravi je še vsaj šest takšnih beležk, posvečenih različnim temam oziroma konkretnim življenjskim težavam.

Vsaka beležka vsebuje sklop preprostih vaj, strukturiranih v 54-dnevni program.

Besedilni del je napisan kot neposredna interakcija med »skrivna beležko« in njenim uporabnikom ali uporabnico. Vse je zelo pregledno, zapolnjeno z lahkotnostjo, inspiracijo in pravo mero humorja.

Upam, da vam bo to vse všeč, toliko bolj, ker boste brez težav lahko vsako posamezno beležko podarili prijateljem, znancem, družini, sodelavcem … dobesedno komur koli. Morda je prav to dobra ideja za darilo ob koncu tega nekoliko turobnega leta in za veselejši začetek novega.

Kot je že običaj pri dosedanjih izdajah, bo projekt »Moja skrivna beležka« hkrati dostopen v hrvaščini (HighCastle) in slovenščini (Chiara).

Zahvaljujem se številnim sodelavcem, ki so mi pomagali pri ustvarjanju skritih beležk, zlasti Suzani Tiljak za hitro in učinkovito lekturo, Matjažu Deklevi za ustvarjalne ilustracije, Žigi Valetiču in Zvonku Bulaji za hitro izdelavo naslovnice in ustvarjalni prelom; celotnima skupinama založb HighCastle in Chiara za podporo in logistiko, ki ju neutrudno vzdržujeta.

V tem trenutku so prve tri knjižice v zbirki »Moja skrivna beležka« v tisku. V najkrajšem možnem času bodo dostopne; spodaj pa lahko vidite že njihove naslovnice z naslovi in podnaslovi, ki povedo vse!

No, tako. Končalo se je krizno obdobje leta 2019! Kot veste, je to bilo obdobje, ki smo ga lahko po redkosti in lastnostih primerjali z začetkom druge svetovne vojne ali jedrsko krizo leta 1962.

In res, rožljalo je orožje in grožnje. Na trenutke se je zdelo, da bo v okolici Irana izbruhnila vojna. Ves čas nas je v napetosti držal Trump. A smo še tu, na srečo. Svet je preživel. Krizno obdobje se je končalo 5. 10. 2019. Zdaj je zrak čistejši. Z minevanjem časa bomo postopoma vstopali v boljša obdobja. A za to zgodbo je na voljo še dovolj časa, še zdaj pa povem, da sem prihajajoče leto skladno z njegovimi značilnostmi po džotišu poimenoval leto izjemnih dosežkov.

Čestitam vsem, ki ste sodelovali pri preventivnih ukrepih, kot sem jih objavil na začetku leta in med katere so sodile številne humanitarne akcije, posebne Rasa tehnike in upaje, v katerih je v preteklih šestih mesecih sodelovalo prek tristo ljudi, ter poseben labirint – labirint preizkušnje –, ki je bil, vsaj po mojih podatkih, zgrajen vsaj na dvajsetih lokacijah.

Čeprav se morda zdi, da so tovrstne aktivnosti nepomembne na globalni ravni, bi bili presenečeni, če bi vedeli, kako močne so in kakšno silo imajo. Sploh ne dvomim, da so ti ljudje, torej vsi tisti med vami, ki ste pri tem sodelovali, prispevali k miru in harmoniji na svetu v veliko večji meri kot vse politične zgodbe skupaj.

Zanje se ne ve, ne vzbujajo pozornosti medijev, ne ustvarjajo ekscesov ne afer, pravzaprav so razmeroma nezanimivi – le da v tišini skromno, brez priznanja in posebne nagrade rešujejo svet.

In na mestu je, da vsaj tu jasno izrazim svojo globoko hvaležnost vsem vam, ki niste le nadaljevali s svojo potjo, temveč ste postali, se vprašali, kaj lahko naredite, in to potem tudi naredili.

Iz srca vam hvala!

Tiho sem sedel na svojem malem čolnu, medtem ko je Chyarr kljub resni temi, ki jo je načel, veselo skakal naokoli.

»In,« se je na drugi strani čolna na vsem lepem pojavil iz turkiznega morja, »zakaj mislite, da je planet vaš in da mu lahko vladate? Vaš Bog je dejal, da bodo skromni nasledili Zemljo? (Mimogrede, našemu planetu je ime Morje!) Če torej pustimo ob strani dejstvo, da ni mogoče podedovati nekaj, kar nikoli niti vaše ni bilo, se zdi, da obstaja le en sam način, da postanete skromni in dejansko poslušate Boga.«

Zdaj je imel vso mojo pozornost. »Kako?«, je moje vprašanje izzvenelo v prazno, saj se je Chyarr potapljal nekje globoko.

Čez nekaj minut se je vrnil in rekel: » Pomanjšajte se. Bodite res zelo skromni in ponižni. Vrnite, kar ste si prisvojili in kar ni vaše. Živite skupaj z nami. Vaša naloga ni opredeljena s številkami, temveč s tem, kar nosite v svojem umu in svojem srcu.«

In potem je izginil.

Rezultat iskanja modrosti je povsem predvidljiv. Če se podamo v to smer, bomo zagotovo uspeli. Neizbežna posledica tega je tudi, da smo srečni.

Prav neverjetno je, kako ljudem uspeva, da spregledajo neposredno zvezo med modrostjo in srečo. Namesto zanesljive poti, ki jih pelje do ene in do druge, izbirajo negotovo ter tako pogosto ne najdejo ničesar.

Ti ne sodiš mednje. Ne moreš, ne drzneš si, saj tega ne bi mogel prenesti. Ne bi mogel vsakega dne znova nameniti hrani, oblačilom in toploti. Tudi če temu dodaš svoj status, svoj ugled in vse, kar drugi o tebi mislijo, ne bi mogel. Ni hrana tisto, kar šteje, temveč let.

Nisi navaden galeb. Si del jate, ki je ni, jate tistih, ki vsak dan, čeprav nekoliko osamljeni, v vsakem gibu kril iščejo popolnost.