<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	
	>
<channel>
	<title>
	Komentari na: Obračun sa strahom	</title>
	<atom:link href="https://www.adriankezele.com/oldweb/obracun-sa-strahom/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://www.adriankezele.com/oldweb/obracun-sa-strahom/</link>
	<description></description>
	<lastBuildDate>Sun, 02 Oct 2022 19:58:42 +0000</lastBuildDate>
	<sy:updatePeriod>
	hourly	</sy:updatePeriod>
	<sy:updateFrequency>
	1	</sy:updateFrequency>
	<generator>https://wordpress.org/?v=5.4.19</generator>
	<item>
		<title>
		Autor: katja		</title>
		<link>https://www.adriankezele.com/oldweb/obracun-sa-strahom/#comment-6840</link>

		<dc:creator><![CDATA[katja]]></dc:creator>
		<pubDate>Sun, 02 Oct 2022 19:58:42 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.adriankezele.com/?p=13242#comment-6840</guid>

					<description><![CDATA[Ob branju nekaterih poglavij je bila izkusnja, kot da se um nekako upira novemu, popolnoma drugacnemu znanju. Za kratek moment, se mi zdi, kot da je strah nekako zelel prevladati. Ni mu uspelo za dolgo, saj se je dokaj hitro prilagodil novemu stanju.  Sedaj, ko je cela knjiga prebrana in zajema tudi razlago kaksne so &quot;posledice&quot; preciscenega uma, se mi zdi, kot da je strah izginil. Ali pa se um ne upira vec. Ali pa zelja nad jasnim umom mocno prevladuje nad strahom. Zavedam se, da bo drugace, ne vem sicer kako, bo pa vsaj resnicno - ce mi seveda uspe.. ce ne pa, bo pa um ostrejsi in se vedno z moznostjo naknadnega procesa osvoboditve.  

Mislim, da je odlocitev padla in da je trenutek pravi-ce bi seveda zelel biti moj mentor. 

Hvala.]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p>Ob branju nekaterih poglavij je bila izkusnja, kot da se um nekako upira novemu, popolnoma drugacnemu znanju. Za kratek moment, se mi zdi, kot da je strah nekako zelel prevladati. Ni mu uspelo za dolgo, saj se je dokaj hitro prilagodil novemu stanju.  Sedaj, ko je cela knjiga prebrana in zajema tudi razlago kaksne so &#8220;posledice&#8221; preciscenega uma, se mi zdi, kot da je strah izginil. Ali pa se um ne upira vec. Ali pa zelja nad jasnim umom mocno prevladuje nad strahom. Zavedam se, da bo drugace, ne vem sicer kako, bo pa vsaj resnicno &#8211; ce mi seveda uspe.. ce ne pa, bo pa um ostrejsi in se vedno z moznostjo naknadnega procesa osvoboditve.  </p>
<p>Mislim, da je odlocitev padla in da je trenutek pravi-ce bi seveda zelel biti moj mentor. </p>
<p>Hvala.</p>
]]></content:encoded>
		
			</item>
		<item>
		<title>
		Autor: Marija		</title>
		<link>https://www.adriankezele.com/oldweb/obracun-sa-strahom/#comment-6814</link>

		<dc:creator><![CDATA[Marija]]></dc:creator>
		<pubDate>Tue, 06 Sep 2022 11:54:16 +0000</pubDate>
		<guid isPermaLink="false">https://www.adriankezele.com/?p=13242#comment-6814</guid>

					<description><![CDATA[Česa se bojim?
a) da bi prizadela najbližje
Tako v procesu, kot po zaključenem procesu (če bom v tistih 20-30% onih, ki dosežejo mokšo, ali pa tudi, če mi to ne uspe) nočem prizadeti svojih najbližjih. 
b) da nimam dovoj sposobnosti
Vsekakor se nameravam potruditi in vložiti vse svoje sposobnosti ter potreben čas v proces DI. Upam pa, da sem sposobna slediti in sprejeti celoten proces.

Drugih strahov v bistvu nimam. Prebrala sem tudi zadnje poglavje in nekako dojemam, da je proces DI prej ali slej neizbežen, da je vodeni proces najbojša možnost in kar me še posebno pomirja -  obdobje &quot;razsvetljanskega mačka&quot;, :)  ko se vsaj nejak časa naj ne bi na zunaj zgodilo nič revolucionarnega. Partnerju sem dala prebrati zadnji dve poglavji in mu povedala kaj nameravam. Pravi, da se ne boji :) - nisem pa prepričana ali dobro razume :)).]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p>Česa se bojim?<br />
a) da bi prizadela najbližje<br />
Tako v procesu, kot po zaključenem procesu (če bom v tistih 20-30% onih, ki dosežejo mokšo, ali pa tudi, če mi to ne uspe) nočem prizadeti svojih najbližjih.<br />
b) da nimam dovoj sposobnosti<br />
Vsekakor se nameravam potruditi in vložiti vse svoje sposobnosti ter potreben čas v proces DI. Upam pa, da sem sposobna slediti in sprejeti celoten proces.</p>
<p>Drugih strahov v bistvu nimam. Prebrala sem tudi zadnje poglavje in nekako dojemam, da je proces DI prej ali slej neizbežen, da je vodeni proces najbojša možnost in kar me še posebno pomirja &#8211;  obdobje &#8220;razsvetljanskega mačka&#8221;, 🙂  ko se vsaj nejak časa naj ne bi na zunaj zgodilo nič revolucionarnega. Partnerju sem dala prebrati zadnji dve poglavji in mu povedala kaj nameravam. Pravi, da se ne boji 🙂 &#8211; nisem pa prepričana ali dobro razume :)).</p>
]]></content:encoded>
		
			</item>
	</channel>
</rss>
