Avtorji: Chris Berg, Sinclair Davidson in Jason Potts, RMIT Blockchain Innovation Hub, prvi svetovni družboslovni raziskovalni center za ekonomijo, politiko, sociologijo in pravo tehnologije verižnih blokov.
Prevod: Mirica Ivič
***
Bodo vlade izbrale svojo lastno kriptovaluto? Ne.
Bodo kripotovalute vplivale na standardne papirnate valute (fiatvalute)? Da.
Pravzaprav bodo zaradi kriptovalut fiatvalute postale boljše za uporabnike – za državljane, podjetnike, za trge. Poglejmo zakaj.
Zakaj imamo fiatvalute?
Vlade zagotavljajo legitimnost fiatvalute, da bi (prek inflacije) financirale diskrecijske stroške, prek denarne politike nadzorovale makroekonomijo, in da bi se izognile tveganju zaradi menjalnih tečajev, s katerim bi se morale spopasti, če bi vsi davke plačevali v različnih valutah.
Kot so pokazali Georg Seling, Larry White in drugi, so številni zgodovinski družbeni sistemi imeli zasebna denarna sredstva (fiatvalute) – prosto bančništvo –, kjer je trg jamčil za njihovo legitimnost.
A večino zasebnih denarnih sredstev so nadomestile fiatvalute, zasebna denarna sredstva živijo dalje le kot zgodovinska posebnost.
To bi lahko pojasnili z ‘mejno možnostjo institucije (angl. institutional possibility frontier)’: okvir, ki ga je prvi razvil ekonomist s Harvarda Andrei Shleifer z različnimi sodelavci. Shleifer in sodelavci so razvrstili sisteme družbenih institucij glede na to, kako so ti na tem področju uskladili tveganja ob nereguliranostih (tj. ob morebitni zasebni prevari ali kraji) v odnosu do tveganja regulative (tj. vladne poneverbe, zatiranja).
Graf prikazuje, da za neko valuto ti tveganji predstavljata goljufija (nereguliranost) in nepričakovana inflacija (regulativa). Obdobje prostega bančništva nas je naučilo, da so zasebna denarna sredstva ranljiva za ponarejanja, a glede na pritisk konkurenčnega trga minimalizirajo tveganje za inflacijo.
Po drugi strani pa so fiatvalute manj dovzetne za ponarejanje. Vlada predstavlja zaupanja vredno tretjo stran, ki agresivno preganja denarne poneverbe. Čeprav ta kompromis vladam daje moč zviševanja vrednosti valute.
Dejstvo, da se fiatvalute v svetu zdijo splošno preferirane, ni le posledica zakonskih podlag. Zdi se, da so državljani relativno zadovoljni s tem kompromisom, da torej raje tvegajo nevarnost inflacije kot nevarnost ponarejanja.
Morda je razlog za to ta, da se lahko pred verjetnostjo inflacije hkrati zavarujejo in ustvarjajo razlike s nakupom zlata ali drugih tujih valut.
Reguliranost stroškov fiatvalut očitno ni tako visoka, kot si jo predstavljajo teoretiki globalnega denarja (ang. ‘hard money’).
Uvod v kripovalute
To dinamiko bistveno spremenijo kripovalute.
Kripotovalute so oblika digitalnega denarnega sredstva oziroma zasebna denarna sredstva, ki bistveno, če ne kar v celoti, izničijo možnost goljufij. Verižni bloki (angl. blockchains) podkrepijo kriptokovance kot varno in decentralizirano digitalno naložbo.
Kripotovalute niso le drugačna oblika premoženja kot inflacijske fiatvalute ali zavarovanje pred neželeno regulativo. Kriptovalute so (skoraj in naraščajoče) nadomestilo za fiatvalute.
To pomeni, da se nereguliranost stroškov zasebnih denarnih sredstev močno zmanjša.
Pravzaprav je tveganje zaradi goljufij zdaj že zastarele kripotovalute, kot je Bitcoin, manjše kot pri fiatvalutah. Fiatvalute je še vedno mogoče ponarediti. Stabilen in varen verižni blok v celoti izniči možnost tveganja ponarejanja.
Torej, zakaj bi sploh še imeli fiatvalute?
Tu vidimo revolucijo razumnih kripotopričakovanj. Sprašujemo se, kakšen bo denarni in plačilni sistem, če bodo kripotovalute konkurirale fiatvalutam.
Naša postavka je, da če bodo preživele fiatvalute – celo uspevale! – bo grožnja prevzema kripotovalut prisilila centralne bankirje, da bodo precej precej bolj odgovorni in pazljivi do inflacije.
Naj spomnimo, da imajo vlade rade fialtvalute ne le zaradi ekonomske moči, ki jim jo fiatvalute dajejo, ampak tudi zato, ker imajo rade davke, nakazane v eni denominaciji.
To je zgodba transakcijskih stroškov fialtvalut – interakcije med državljani in vlado so za vlado olajšane, če so izvedene s strani vlade potrjenim denarnim sredstvom.
V modelu razumnih pričakovanj ekonomskega vedenja načrtujemo naša pričakovanja o prihodnjem položaju sveta na osnovi razumne ocene preteklih in trenutnih trendov.
Kripotovalute bodo zaradi konkurence zmanjšale politični vpliv na ekonomijo. Da bi to preprečili, bodo centralni bankirji in politiki udrihali čez kripotovalute. Všeč jim bo tehnologija, a kripotvalute bodo sovražili.
Tisti poslovni modeli in prakse, ki se naslanjajo na vzdržno inflacijo, se bodo soočali s težavami. Grožnja konkurence, ki jo vladam in prosilcem za rento predstavljajo kripotovalute, bo imela pozitivne učinke za vse.
Izkazalo se je, da so se maksimalisti Bitcoina motili. Bitcoin ne bo zavladal svetu. A jih potrebujemo, da bodo še naprej maksimalizirali. Lahko se zgodi, da bi stabilnost globalne makroekonomije postala odvisna od resne grožnje zasebnih denarnih sredstev, ki so imuna na ponarejanje in ki hitro in skoraj brez stroškov nadomeščajo fiatvalute pod pogoji visoke inflacije.
Trdni Tether
Največ polemik o vlogi kripotovalut na področju monetarne ekonomije se osredotoča na vprašanje, kakšna bo interakcija med kripotovalutami in fiatvalutami. Sveti gral predstavlja prizadevanje ustvariti kripotovaluto, ki bo vezana na fiat, t. i. stabilno digitalno denarno sredstvo, kot sta Tether ali MakerDAO.
Menimo, da bo evolucija globalnega denarnega sistema pravzaprav ubrala drugo pot: obstoj trde (skorajda ničelna inflacija, skorajda ničena možnost goljufij) kripotovalute bo privezala vsako razpoložljivo fiatvaluto na svojo trdnost. Nobena razpoložljiva fiatvaluta se ne bo zmožna ogniti trdnosti kripotvalut, ne da bi občutila degradacije.
To pravzaprav veže fiskalno politiko – in zmožnost politikov za prekomerno zadolževanje v pričakovanju povrnitve denarja z inflacijskim davkom – na trdnost kripotovalut.
Obstoj spodobne kripotvalute kot rešitve veže denarno in fiskalno politiko k njuni algoritmični disciplini. To bi lahko bil najgloblji makroekonomski učinek kripotovalut, ki pa bo skorajda popolnoma neviden.
Kripotovalute pomenijo za javno porabo to, kar davčne oaze predstavljajo nacionalnim podjetniškim davčnim stopnjam.
SRP