Komentari na: Ispravan opis stvarnosti

Autor: Adrian

Adrian — Mon, 15 Aug 2022 07:21:08 +0000

Kao odgovor za katja.

“Odgovor lahko pride samo iz čiste zavesti?”

Ne. Odgovor može znati samo um. On je konačni činitelj koji radi razliku između istine i iluzije. Čista svijest ne radi ama baš ništa (jer inače ne bi bila čista).

“Končna resnica pa razumem, da je ena in edina, tako kot je vse eno in izhaja iz istega izvora.”

Poanta je mnogo jednostavnija – ne mora se uvoditi apstraktna “konačna istina” (što god to bilo). Istina o BILO ČEMU je jedna. To je glavna praktična poruka nedualnosti.

“Če smo vsi eno, ena zavest obstaja ena in edina resnica ki obstaja v tej zavesti. Glede na eno zavest ne more obstajati več resnic. Vsaj približno prava smer?”

Ne baš. 🙂 Prvo, ako počnemo razmišljanje s “če smo vsi eno” to je prihvaćena tvrdnja, naučena je. (“Svi smo jedno” je potpuno neintuitivna i ne-perceptivna izjava.). Drugo, zaboravi “ena i edina resnica” kao apstraktni pojam. Kao što sam gore napisao, stvar je jednostavnija – nema više istina o BILO ČEMU. Samo jedna. To je praktična poanta i ima dalekosežni utjecaj na daljnje korake uklanjanja iluzije.

Autor: katja

katja — Sun, 14 Aug 2022 20:10:33 +0000

1. Sem. Najprej se zdi, da veš nekaj več, vendar kmalu ugotoviš da ne pomaga dosti pri razumevanju končne in edine resnice. Lahko verjameš ali pa ne, vendar ne veš.
2. Potem, ko porušimo vse ustvarjene iluzije, ki nas ovirajo pri končnem odgovoru, se nam resnica ponudi sama?? Odgovor lahko pride samo iz čiste zavesti?
3. Bolj na način da ima vsak svoja prepričanja, izkušnje, določeno raven znanja kar vse skupaj predstavlja iluzijo, kar pa je obratnosorazmerno s potjo iskanja resnice, ko te iluzije porušimo? Končna resnica pa razumem, da je ena in edina, tako kot je vse eno in izhaja iz istega izvora.
4. Če smo vsi eno, ena zavest obstaja ena in edina resnica ki obstaja v tej zavesti. Glede na eno zavest ne more obstajati več resnic. Vsaj približno prava smer? ?
Hvala.

Autor: Adrian

Adrian — Tue, 26 Jul 2022 14:16:59 +0000

Kao odgovor za Manca.

Tehnike, posebice ispravno učenje o jogi, su doista vrlo korisne. Mogu se izvrsno nadopunjavati s vivekom. Bez viveke, međutim, mogu postati još jedna zamka na putu.

Autor: Manca

Manca — Tue, 26 Jul 2022 10:19:11 +0000

1. Ja, dolgo časa sem iskala v katero ideologijo bi se vtaknila in še vedno se velikokrat zalotim, ko to počnem.
2. Razumem, da lahko viveko aktiviram le sama, vsakršni napotki in opisi koga drugega bi me potegnili še globlje v iluzijo.
3. Zdaj bi rekla, da ima vsak svojo iluzijo. Sem pa tudi sama dolgo mislila, da ima vsak svojo resnico.
4. Bi lahko potem rekli, da vsak po svoji poti pride do iste resnice? Ampak na enak način z uporabo viveke oz. razločevanja?

Še vedno pa mislim, da so različne tehnike kot so joga, meditacija, pranajama.. na splošno zelo koristne, samo razviti moramo pravilen odnos do njih. Torej da tega ne prakticiramo, ker želimo biti del nečesa, neke ‘resnice’, ampak tehnike uporabljamo za razvoj potencialov v nas. Čeprav hkrati priznam, da je meni to zelo težko ?

Autor: Marija

Marija — Mon, 18 Jul 2022 06:06:42 +0000

V smislu podobnosti teista ali ateista sem razmišljala o tem, da niti eden niti drugi svoje trditve ne naslanjata na spoznanje, oziroma vedenje ampak na vero.
Torej, če bi se eden in drugi lotila sistematičnega pristopa notranjega spoznanja po metodi viveka, bi prišla do istega odgovora. Še več, kdor koli bi se lotil take metode razlikovanja, bi prišel do enakega zaključka.
Razumem, da je to spoznanje za individuum, ki izvede proces viveka popolnoma jasno in dokončno. V bistvu mi to zadostuje.
Vendar današnje družbeno pojmovanje znanstvene dokazljivosti še ni pripravljemo sprejeti resnice dosežene na podlagi notranjega spoznanja – torej brez materijalnih dokazov. Kar pa ne pomeni, da se to enkrat ne bo spremenilo.

Autor: Adrian

Adrian — Sat, 16 Jul 2022 15:29:36 +0000

Kao odgovor za Marija.

Nije nužno da je treće pitanje vezano samo uz ponašanje i međuljudske odnose. U primjeru s početka komentara: vjera u Boga ili ateizam. Ako svatko ima “svoju istinu” i jedan i drugi su u pravu, ako im tako paše (ponašanje i međuljudski odnosi su neovisni od toga; teisti će ponekad biti licemjerni, a ateisti moralni, i slično). Ako pak je istina jedna, onda je jedan u pravu, a drugi nije.

Drugo pitanje i istina koja dolazi iznutra naizgled promoviraju “svakome njegova istina”, ali zapravo ne. Postoji sasvim drugačije rješenje tog prividnog paradoksa.

Autor: Marija

Marija — Sat, 16 Jul 2022 14:51:17 +0000

1. Jeste li ikada pokušali živjeti prema zamislima i opisima “mudrih” ljudi kojima ste povjerovali?
V bistvu ne. V kontekstu “živeti po zamislih drugih” se mi porajajo vzporednice vezano na vzgojo v primarni družini.
Precej ljudi mojih letnikov (začetek šestdesetih) je imelo ali krščansko vzgojo ali pa zanikanje le te v smislu ateizma, kar pa je v bistvu smo druga oblika istega kovanca. Sama spadam v prvo skupino. Ali je iskanje s tako podlago težje, ali lažje ali pa nič od tega? Menim, da verjetno ni bitvene razlike in spraševanje zakaj in koliko časa sem porabila, da sem prišla do pravih vprašanj nima posebnega smisla.

2. Razumijete li da odgovor na pitanje “što je istina o stvarnosti” može doći samo iznutra iz vas samih?
Da razumem, gre za vedenje, oziroma spoznanje, neposredni uvid.
Vprašanje: ali je znanje lahko pomoč za tak uvid ali bolj ovira?

3. Kako često ste sami sebi govorili da “svatko ima svoju istinu” i da je svačija istina ispravna (za njih)? Jeste li ikad posumnjali u takve izraze?
V bistvu nisem razmišljala o tem, da bi bil pogled kogar koli “njegova resnica”. V tem smislu sem tolerantna, sprejemam različnosti v razmišljanju in načinu življenja. Nikakor pa to ne jemljem kot individualno resnico nekoga. Prej bi rekla, da sem dokaj skeptična in se na navdušim kar tako, ker pač drugi, ali veliko drugih tako mislijo in verjamejo.

4. Primjećujete li paradoks između drugog i trećeg pitanja i možete li ga razriješiti?
Drugo vprašanje je vezano na resnico o stvarnosti – iskanje ene same in univerzalne resnice. Medtem ko je tretje vprašanje vezano na področje polja razmišljanja in tolerance medčloveških odnosov.