Zakaj so vsi spregledali najbolj dih jemajočo značilnost kriptovalute

Izvorni članek: Daniel Jeffries, Why everyone missed the most mind blowing feature of cryptocurrency
Prevod: Mirica Ivič
Hrvaški prevod: TUKAJ


Obstaja neverjetna značilnost kriptovalut, za katero se zdi, da so jo vsi zgrešili, vključno Satoshi sam. Ampak tu je, skrita, enakomerno pridobiva na moči kot hurikan daleč zunaj na morju, ki drsi proti obali.

Gre za prikrito značilnost, ki se še ni aktivirala. A ko se bo, bo preplavila ves svet in preuredila vsak vidik družbe.

Da bi razumeli zakaj, je treba poznati le malo zgodovine denarja.

 

VZPON DENARJA

Denar je moč.

Nihče tega ni vedel bolje kot kralji starodavnega sveta. Zato so si ustvarili absolutni monopol nad kovanjem keša.

Svetlikajoče kovine so spremenili v kovance, plačali svojim vojakom in ti vojaki so z njimi kupovali v lokalnih trgovinah. Kralj jih je potem poslal k trgovcem s preprostim sporočilom:

»Ali boste davek plačali s temi kovanci ali pa vas ubijemo.«

To je skorajda vsa zgodovina denarja v le enem odstavku.  Prisila in nadzor zalog s pomočjo nasilja, t. j. »nasilna finta v levo«. Edina, ki vlada vsem.

Ko je moč prešla s kraljev na države, z razširitvijo moči z ene močne osebnosti na manjšo skupino močnih osebnosti, se je dovoljenje za tiskanje denarja preneslo na državo. Vsakdo, ki je poskušal ustvariti svoj denar, je bil uničen.

Razlog je preprost:

Centraliziranega sovražnika je preprosto uničiti z obglavljenjem. Odreži kači glavo pa bo konec z vsemi, ki bi si drznili izzvati moč države in njene božanske pravice do kovanja denarja.

Prav to se je leta 2008 zgodilo z e-zlatom, enim prvih poskusov ustvarjanja alternativnega denarnega sredstva. Izdan 1996 je do 2004 imel prek milijon računov, na svojem vrhuncu 2008 pa je procesiral prek  2 bilijona dolarjev vrednih transakcij.

Vlada ZDA je napadla štiri voditelje sistema, in sicer z obtožbami zoper njih zaradi pranja denarja in vodenjem »nedovoljenih denarnih transakcij« v primeru Združene države Amerike proti E-gold d. o. o. in drugi. Z bankrotom ustanoviteljev je bilo podjetje uničeno. Igre je bilo kljub mili kazni za vodilne konec.

Čeprav teoretično gledano vlada ni zaprla e-zlata, ga je s tem praktično uničila. Ključna beseda v njenem napadu je »nedovoljen«.

Moč odobriti licenco je monopolna moč.

Družba E-zlato bi lahko mirno zaprosila za meddržavno licenco za razširjaje denarja.

Vendar takšne licence nikoli ne bi dobil.

In to jo je seveda stalo posla. To je živ, dihajoč Kavelj 22. In vsakič deluje.

Kralji in države poznajo pravo zlato pravilo:

Nadzoruj denar in nadzoroval boš svet. (Denar je sveta vladar.)

In tako je že od pamtiveka. Sploh prvi kitajski vladar Qin Shi Huang (260–210 p. n. š.) je razveljavil vse druge oblike lokalnih valut in uvedel enotni bakren kovanec. Od takrat dalje je to osnovni načrt. Izbriši alternativne kovance, ustvari edinega, ki bo vladal vsem, s krutostjo in krvjo, za vsako ceno obdrži moč.

Konec koncev je vsak sistem občutljiv na nasilje.

No, skorajda vsak.

 

LERNAJSKA HIDRA

V decentraliziranem sistemu kača nima glave. Decentralizirani sistem je lernajska hidra. Pošasti odsekaš glavo in ji na mestu ene zrasteta dve novi.

Leta 2008 je anonimni programer, v tajnosti, enkrat za vselej našel rešitev zoper »nasilno finto v levo«: »Vlade so uspešne pri sekanju glav centralno nadzorovanih omrežij kot Napster, a čisto omrežje P2P (peer-to-peer), kot sta Gnutella in Tor, se zdi, da bosta svojo obdržala.«

In rodil se je prvi decentralizirani denarni sistem:

Bitcoin.

Oblikovan je bil z izrecno namero zoperstaviti se prisili in nadzoru centralizirani oblasti.

Zato je Satoshi, prav iz tega razloga, modro ostal anonimen. Vedel je, da bi ga preganjali, ker je predstavljal Bitcoinovo simbolično glavo.

To se zgodi vsakič, ko se kdo izdaja za Satoshija ali ko je bil kdo v medijih razglašen za Bitcoinovega skrivnostnega ustvarjalca. Ko se je pojavil lažni Satoshi Craig Wright, so avstralske oblasti v trenutku preiskale njegovo hišo. Uradni razlog je vedno lažen. Pravi razlog je odsekati kači glavo.

Z naraščanjem vrednosti Bitcoina se bo lov na Satoshija le še povečal. Satoshi nadzoruje najmanj milijon kovancev, ki niso bili nikoli preneseni iz njegove prvotne denarnice. Če ima VC Chris Dixon prav in se bo vrednost Bitcoina izstrelila do vrtoglavih 100,000 $ za kovanec, bo tistim milijon kovancem vrednost narasla na 100 milijard $. Če vrednost še bolj naraste, recimo 1 milijon $ za kovanec, bo Satoshi postal prvi svetovni trilijonar. A to bo le še hitreje in močneje udarilo po njem. Lahko smo 100% prepričani, da bo 24 ur na dan tarča raznih prikritih državnih, vojaških in paravojaških operacij.

Kjerkoli že je, moj nasvet Satoshiju je: Do svoje smrtne postelje ostani anonimen.

A odpornost na cenzuro in nasilje sta le dve od številnih neverjetnih značilnosti Bitcoina. Številne od teh ključnih komponent so že aktivne v drugih kriptovalutah in decentraliziranih app-projektih, še najbolj opazno pri verižnih blokih (blockchains).

Verižni bloki so razširjene glavne knjige prodaj, tretji vstop v prvi svetovni trivstopni računovodski sistem. In prodori v računovodstvu so bili vedno naznanjeni z masovnim rahlim vzponom kompleksnosti človeka in ekonomske rasti, kot sem to izpostavil v svojem prispevku Zakaj so vsi zgrešili najpomembnejšo iznajdbo zadnjih 500 let.

A tudi trivstopno računovodstvo, decentralizacija in odpornost na nasilno finto v levo niso prave moči kriptovalut. To so zgolj mehanizmi sistema, poti njegovega preživetja in razcveta, ki prinašata nove možnosti za človeško vrsto.

Ultimativna značilnost, ki so jo Bitcoin in veljavne kripotovalute do sedaj skrivale, je latentna značilnost.

Resnična moč kriptovalut je moč tiskanja in distribucije denarja brez centralne moči.

Morda se to zdi očitno, a sem prepričan, da ni tako. Še zlasti drugi del.

Ta moč se je vedno naslanjala na božansko pravico kraljev ali držav.

Do zdaj.

Zdaj se moč vrača pravim lastnikom: ljudem.

In to bo na široko odprlo vrata svetovni trgovini, sejalo semena za ekonomijo obilja kot v Zvezdnih stezah ter puščalo star svetovni red ekonomije čistega pomanjkanja v straneh knjig o zgodovini.

Je pa pri tem ena težava.

Nihče še ni ustvaril kriptovalute, ki bi jo zdaj dejansko potrebovali.

Poglejte, Satoshi je dojel prvi del maksime, tiskanje denarja. Kar je spregledal, je moč distribuiranja denarja.

Drugi del je pravzaprav najbolj bistveni del sestavljanke. Spregledanje tega je ustvarilo kritično pomanjkljivost ekosistema Bitcoin. Namesto širjenja denarja daleč in na široko, je zamenjal centralne bankirje za neizvoljeno skupino rudarjev.

Ti rudarji povzročajo kaos sistema: že leta zadržujejo potrebne nadgradnje programske opreme kot SegWit in grozijo z nesmiselnimi vilicami, da bi prek strahu, negotovosti in dvoma znižali ceno in narudarili čim več kovancev po znižani ceni.

Kaj pa, če je še druga pot?

Kaj če lahko oblikujete sistem, ki bo za vedno povsem spremenil ekonomsko pokrajino sveta?

Ključno je, kako boste distribuirali denar v trenutku njegove stvaritve.

Prva skupina, ki bo prepoznala to priložnost in jo realizirala, bo spremenila svet.

Da bi razumeli zakaj, je treba videti, kako se ustvari denar in se ga danes  lansira v sistem.

 

VELIKA PIRAMIDA

Denar danes se začne na vrhu in steče navzdol do vseh ostalih. Zamislite si ga kot piramido.

Pravzaprav imamo znano piramido, s tretjim očesom, na dolarju samem.

Eden najbolj klišejskih argumentov proti Bitcoinu je, da gre za Ponzijevo ali piramidno shemo. Piramidna shema temelji na tem, da prvotni ustvarjalci sistema prepričajo čim več naivnežev in jih nagrajujejo za nove pridobljene člane sistema, namesto da bi jim ponudili dobrine in storitve. Na koncu vam zmanjka ljudi za vpisovanje in vsa stvar se sesuje kot hiša iz kart. Ponzijeva shema je v bistvu ista kot tista, v kateri pretentaš prvotne investitorje s prikazovanjem lažnih donosov njihove izhodiščne investicije, npr. kot Bernie Madoff, in jih potem prisiliš, da pridobijo še več naivnežev, ker so tako navdušeni nad velikanskimi dobički.

(Slika prikazuje, kako je nemogoče, da bi se piramidna shema obdržala.)

Ironija je, da so fiatvalute, tj. s strani vlade natisnjen denar, kot je jen, ameriški dolar, bliže piramidni shemi kot Bitcoin. Zakaj? Ker je fiatvaluta kovana na vrhu piramide s strani centralne banke in potem pronica navzdol do vsakogar.

Problem pa je, da navzdol ne pronica posebej dobro.

Giblje se med nekaj velikimi bankami, ki ga ali posojajo ljudem ali ga ljudem izplačujejo za opravljeno delo. Pravzaprav, imeti službo ali dobiti posojilo sta primarni metodi, kako ljudje na dnu piramide sploh dobijo kaj denarja. Z drugimi besedami, svoj trenutni čas (s službo) ali svoj prihodnji čas (s posojilom) zamenjajo za denar. Problem je le, da je njihov čas omejen vir in z njim lahko trgujejo le, dokler jim ga ne zmanjka.

O ekonomiji razmišljajte kot o igri. Vsak v sistemu je igralec in išče možnosti, da bi maksimiziral svoje prednosti ali prednosti svoje skupine (tima; družbe, družine, prijateljev itd.) in pridobil čim več denarja. Da pa bi začel z igro, je sprva treba denar distribuirati ali pa nihče igre ne more igrati. Distribuiranje denarja postavi igralno polje.

Zdaj pa, če bi bili zadolženi za denar, kako bi ga distribuirali v omrežje? Želeli bi si ga obdržati zase, kolikor bi ga le lahko, da boste lahko postavili pravila, s katerimi boste maksimizirali svojo lastno prednost. Seveda bi! To je, kar bi vsak pri zdravi pameti naredil, maksimiziral svojo lastno moč, da bi denar obdržal tako dolgo, kot je le mogoče.

 

In to je prav to, kar so kralji in kraljice starodavnih časov naredili, in to je, kar dan danes počno države. Kot je v svoji seriji twitov o verižnih blokih dejal Naval Ravikant, današnja omrežja opravljajo »kralji, korporacije, aristokrati in drhal«. »In vladarji teh omrežij so najmočnejši ljudje v družbi.«

Zaradi tega je čisto vsak sistem v svetovni zgodovini distribuiral denar le na en način:

Od zgoraj navzdol.

Ker maksimizira prednosti kraljev in drhali na vrhu.

Na žalost to pomeni, da večina denarja nikoli zares ne zapusti vrha. Ostaja točno tam, kot zadržan in zamrznjen potencial, ki ni nikoli realiziran. Kjer je malo do nič spodbude za to, da bi se denar gibal. Ker je denar moč, je kopičenje denarja dobesedno kopičenje še več moči in nihče se takšni moči ne bo prostovoljno odrekel.

Z drugimi besedami, igra je zmanipulirana.

Kar zdaj potrebujemo, je način, kako igro ponovno zagnati.

Do zdaj so bile naše možnosti videti precej slabe.

Lahko bi na primer sprejeli zakon o univerzalnem temeljnem dohodku (UTD). Ta naj bi vsakomur zagotovil dotok denarja, ga porinil čez celotno igralno polje in več ljudem dal možnost za sodelovanje v sistemu. Če lahko sodeluje več ljudi, se tako odpro najrazličnejše skrite in neizrabljene vrednote.

Koliko velikih izumiteljev nikoli ni uspelo priti do novega dosežka, ker so obtičali pri vožnji avtobusa sedem dni na teden, da bi nahranili svojo družino, ne da bi lahko upali na prosti čas ali na prosto pot do načina, kako se izkopati iz dolgov? Koliko velikih pisateljev je prej umrlo, kot da bi utegnili napisati svoj odlični roman? Koliko obetavnih znanstvenikov nikoli ni odkrilo zdravila zoper raka ali za srčne bolezni?

Problem pri vseh teh dosedanjih načrtih, od UTD do socializma (visoki davki za bogate, da bi se bogastvo enakomerno razdelilo med vse udeležence) je, da je ponovno distribuiranje denarja, potem ko je ta že bil distribuiran, skoraj nemogoče. Ljudje, ki ta denar imajo, povsem upravičeno nasprotujejo njegovi ponovni distribuciji. In kot je dejala Margaret Thatcher: »Težava socializma je, da ti v nekem trenutku zmanjka tujega denarja.«

Kaj pa, če denar še NI distribuiran?

Kaj pa, če nam ga sploh ni treba komu vzeti?

Neizogiben izid vseh cvetočih delnih rezervnih posojil je (gospodarska) kriza.

To je izgubljena priložnost vseh današnjih kriptovalut. Kriptovalute ustvarjajo nov denar. Za razliko od trga kreditov, ki se le pretvarja, da širi dotok denarja, tako da ga posoja desetkrat z delnimi rezervnimi posojili (banka se pretvarja, da ima kritje za vsa svoja posojila (angl. fractional reserve lending)), kriptovalute dobesedno tiskajo denar. In ne posojajo ga ljudem, ljudem ga dajejo za njihove usluge omrežju.

To je kot mikrokredit, toda brez kredita.

Kot je dejal Naval: »Skupnost ti da denar, če ji ti daš, kar skupnost potrebuje, verižni bloki vam dajo kovance, če daste omrežju, kar omrežje potrebuje.«

Kaj ko bi lahko, namesto da bi dali ves denar majhni skupini rudarjev, naredili nekaj boljšega? Bistveno boljšega?

Lahko.

V prispevku o projektu Škržat (Cicada Project), How We Deliver a Universal Basic Income Right Now and Save Ourselves from the Robots, sem izpostavil en način. Projekt Cicada ustvarja preobrat samega bistva ideje o rudarjenju. Vsak na omrežju je rudar in nihče ne more imeti več kot enega rudarja.

Rudarji se aktivirajo naključno in tako omogočajo nemoteno delovanje omrežja. Lahko ste na sprehodu, na kavi in vaš telefon prejme poziv, da zagotovi omrežje za nekaj minut. Nato aplikacija na telefonu preide v fazo mirovanja. Za nagrado lahko dobite nove kovance, pri čemer vam ni bilo treba delati ničesar, le aplikacija na vašem telefonu je bila aktivna. Preprosto, mar ne?

Ker je vsak v nekem trenutku vpoklican, vsak dobi plačilo, v bistvu že zdaj ustvarja UTD.  

In to je le en način.

Če o tem razmišljate, si jih lahko zamislite na ducate. No, in nikar se ne ustavite ob misli, da je to mogoče le z identifikacijo. Naključna aktivacija rudarjev deluje na veliko načinov tudi brez nje. Ključno je, da svoj um osvobodite Satoshijeve škatle in razmišljate drugače.

Kar v resnici potrebujemo, je vpeljava igričarskih elementov v dobavo denarja in ga distribuirati daleč in široko v trenutku njegove kreacije.

Denar je Igra. Sprejmi jo.

Podarite ga kot nagrado za uporabo aplikacije ali kot takso za rudarjenje … ali kot dobiček od takse za rudarjenje organizacijam, ki zagotavljajo vrednost omrežju, je le nekaj načinov, kako to narediti prav. To je le vrh ledene gore. Na tisoče načinov je, a o tem problemu še nismo prav razmišljali.

 

Z drugimi besedami, spregledali smo pravo moč Satoshijeve stvaritve: distribuiranje denarja.

Prvi sistem, ki bo resnično vpeljal igričarske elemente v dobavo denarja, bo izstrelilo v eksponentno rast ter za vedno obrnilo trenutni sistem na glavo. Izhodiščno igralno polje bo tako postalo dinamično in bo igralcem, ki sicer ne bi nikoli profitirali v igri, dovoljevalo, da sodelujejo. Več ljudi, kot se jih bo lahko udeležilo igre, bolj bo omrežje postajalo učinkovito in dragoceno.

»Omrežje ima »omrežne učinke«. Dodajanje novih udeležencev povečuje vrednost omrežja za vse obstoječe udeležence.«

Trenutno ne dodajamo dovolj hitro novih udeležencev v jutrišnje kripotoomrežje. Sistem je še vedno občutljiv na nasilno finto v levo. Igričarski denar je odgovor na eksponentno rast.

Če sistem lahko dovolj na veliko in hitro raste, bo postal neustavljiva uničevalna sila in preostalo vesolje ekonomije bo moralo preiti na novo igralno polje.

Ko se bodo svetovne korporacije, kot sta Amazon in Google, pridružila igri, se bo prebudil njihov samopreživitveni nagon in hoteli ga bodo obvarovati in razširiti. In to novo omrežje bo reagiralo drugače. Namesto da bi nagrajevalo le tiste na vrhu, ki so od začetka časa ponarejali pravila, jih bo igra v celoti postavila pred nova pravila.

Kar je najboljše za celotno omrežje, ne le za nekaj igralcev na vrhu, je najboljše.

»Verižni bloki so nova iznajdba, ki omogoča zaslužnim udeležencem odprtega omrežja, da vladajo brez vladarja in brez denarja. Verižni bloki temeljijo na zaslugi, so varnostni, odprti volilni sistemi. Zaslužni so tisti, ki z delom izboljšujejo omrežja. Trgi, ki bodo temeljili na zaslugah in bodo dostopni za verižne bloke, bodo lahko nadomestili omrežja, kot so jih nekoč vodili kralji, korporacije, aristokrati in drhal.«

Tisti, ki se bodo pridružili omrežju in pripomogli k njegovi rasti, bodo skupaj z njim uspevali in prosperirali. To bo pojačalo njihovo lastno vrednost, ki bo rastla hitreje kot kadar koli v zgodovini. Vsakič, ko bodo prispevali k sistemu, bodo povečali svojo nagrado.

Po drugi strani pa bodo ekonomisti, ki nasprotujejo omrežju in ga poskušajo pohabiti z arbitrarnimi pravili, plačali visoko ceno. Sistem bo segal čez ves svet in obdržala  se bodo le najbolj osnovna pravila, z namenom nadgradnje distribucijskega sistema bodo namreč za celotno omrežje potrebni le zelo splošni dogovori. Ljudje se namreč težko sporazumejo o podrobnostih, dovoljene bodo le osnovne rešitve, nesamouničujoča in omejena pravila.

Recimo, da se država odloči, da bo svojim državljanom omejila začetno ponudbo novonastale kripotovalute (ICO – Initial Coin Offering) ali kripotovalute razglasila za nezakonite. To ne bo uničilo omrežja, ampak bodo ti zakoni učinkovali le na zakonodajalce. Trpeli bodo le njihovi ljudje, saj ne bodo mogli sodelovati pri razširjanju novih potencialov, ki jih na mizo prinaša začetna ponudba novonastale kriptovalute, odtekanje denarja iz lastnih ekonomskih obtokov v konkurenčne. Še huje, če bodo kriptovalute razglasili za nezakonite, bodo ta denar preprosto preusmerili v podzemlje, kar jim bo onemogočalo, da bi državljanom pobirali davke in tako trpeli zaradi pomanjkanja prihodkov.

Če pa se bo sistem kripotvalut širil, bodo ljudje spet dobili nazaj nadzor nad svojo finančno močjo. Nihče jim denarja ne bo mogel vzeti. In to je dobro.

In seveda, ne mislijo vsi tako. Nekatere ljudi vedno skrbi, da bodo ljudje, če bi pridobili moč, počeli slabe stvari, na primer izvrševali kazniva dejanja. A ljudje bodo vedno počeli slabe stvari. Slabe stvari so počeli in jih bodo tudi v prihodnje. Vsesplošna hromitev sistema le zato, da bi take ljudi prijeli, je višek neumnosti. Nikoli ni delovalo in nikoli ne bo.

A nekateri ljudje tega nikoli ne bodo verjeli.

Slepo zaupajo centralnim oblastem. Vse, kar je treba narediti, je argumente zaviti v celofan »za zaščito otrok« ali »za boj proti terorizmu« in tako lahko na splošno v nedogled ovijaš ljudi okoli prsta, za katero koli slabo idejo, ki jo želiš uresničiti.

In za take ljudi, ki sprejemajo sistem enega središča kot odgovor na vsa vprašanja, je značilno tudi, da so vse svoje življenje živeli v stabilnem središčnem sistemu.

Le nekaj dni v nestabilnem sistemu bi zelo hitro spremenilo njihovo mišljenje.

Mi ne verjamete?

Zamislite si, da v tem trenutku živite v Siriji.

Celotna državna infrastruktura je uničena in tudi vaš denar. Vojne si ne želite, a proti temu ne morete storiti ničesar. Vaše hiše ni več, vaši prijatelji, vaša družina, vsi so mrtvi, banke so bombardirane, ste izgnani, povsem iz sebe, brez doma in brez ficka. Še huje je, nihče vas noče.  Svet je zaprl meje in vsepovsod postavil zidove, ograje. Nikjer niste dobrodošli, ostanete lahko le, kjer ste, in tam ste brez vsega.

Kaj pa če bi vaš denar bil še vedno vaš, posnet na verižnem bloku, čakajoč na vas, da si ga ponovno naložite, obnovite denarnico, vnesete pravo zaporedje fraz in jo ponovno aktivirate?

Koliko lažje bi bilo v takem primeru začeti svoje življenje na novo?

Končno, kriptovalute ponujajo način, kako sami nadzorujemo svojo usodo. Prvič v svetovni zgodovini imamo na volj način, kako generirati in distribuirati denar brez centralnega nadzora. Ljudje bodo imeli nadzor na denarjem, ki so ga legitimno zaslužili.

Celo bolje, namesto postavitve igrišča tako, da je igra vedno ponarejena, lahko igro postavimo tako, kot je od nekdaj bilo mišljeno, da bi bila igrana, odprto tekmovanje, s fleksibilnimi pravili dinamičnega sistema, ki vsem omogoča, da sodelujejo.

A misliti moramo na široko. Najti moramo način, kako distribuirati denar daleč in na široko, ne da bi denar jemali komu drugemu. Če nam to uspe, bomo za vedno spremenili igro.

S tem se ukvarja moja skupina. Želite govoriti o tem? Najdite nas na DecStack.com.

Centraliziran denar je ključni člen.

Uničite ta člen in osvobodili boste svet.

 

0

Bilo bi mi drago čuti vaše mišljenje, pitanja ili komentare članka kojeg ste upravo pročitali...


Ova web-stranica koristi Akismet za zaštitu protiv spama. Saznajte kako se obrađuju podaci komentara.